Jedro

V upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe o spremembi osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka tožnika in prizadete stranke, se ne odloča tudi o stikih med tožnikom (očetom) in otrokom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 613/97-18 z dne 14.10.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo, s katero je tožnik izpodbijal odločbo tožene stranke z dne 13.3.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Centra za socialno delo L. z dne 9.1.1996, s katero je upravni organ prve stopnje ugodil zahtevku M.Č. iz R., za spremembo osebnega imena oziroma priimka mld. A. K.-Č. v priimek Č. Sodišče prve stopnje je iz upravnih spisov ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe voden v skladu z zakonom in da je bilo uporabljeno pravilno materialno pravo. Center za socialno delo, ki je po določbah Zakona o osebnem imenu pristojen za odločanje o spremembi otrokovega imena, je v skladu z Zakonom o socialnem varstvu v posebnem ugotovitvenem postopku pred odločitvijo pridobil mnenje strokovne komisije in razpisal ustno obravnavo. V tem ugotovitvenem postopku je svoje mnenje podala tudi strokovnjakinja otroške psihologije, ki je menila, da tožnikov priimek ne more osebno koristiti mld. A., ker, da bi se to doseglo, bi bile potrebne otrokove pozitivne izkušnje s tožnikom kot očetom.

V svoji pritožbi tožnik smiselno uveljavlja vse izpodbojne razloge iz 72. člena Zakona o upravnem sporu in smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Pri njegovih stikih s sinom A. mu je sinova mati M.Č. vseskozi povzročala težave. Sina mu je odtujevala in sprememba imena sodi tudi v to odtujevanje. Polemizira tudi z ugotovitvami psihologinje in problematizira točnost njenih ugotovitev, saj niti sinove starosti ob njegovem odpustu iz zapora ni točno ugotovila.

Tožena in prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

Mladoletni osebi se na podlagi določbe 2. odstavka 7. člena Zakona o osebnem imenu (Uradni list SLS, št. 16/74, 28/81, 38/86, 2/87 - prečiščeno besedilo in Uradni list RS - stari, št. 5/91, v nadaljevanju ZOI) spremeni osebno ime na zahtevo staršev ali posvojitelja. Kadar starši živijo ločeno, lahko zahteva spremembo osebnega imena mladoletni osebi roditelj, pri katerem mladoletna oseba živi oziroma kateremu je bila dodeljena, če s tem soglaša drugi roditelj. Če pa drugi roditelj ne soglaša s spremembo osebnega imena mladoletni osebi, odloči v skladu z določbo 4. odstavka 7. člena ZOI o sporu med roditeljema organ, pristojen za socialno skrbstvo.

Odločbo o rešitvi spora je treba priložiti zahtevi za spremembo osebnega imena mladoletni osebi.

Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča iz upravnih spisov pravilno ugotovilo dejansko stanje in za svojo odločitev navedlo tudi pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih zato ne ponavlja.

Pritožbeno sodišče nadalje zavrača pritožbene ugovore tožnika, saj se ti nanašajo v glavnem na njegove neurejene stike s sinom A. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalne skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil. V tem upravnem sporu pa se ne odloča o stikih staršev z otroci. Glede zakonitosti samega postopka spremembe imena mld. A. pa je sodišče prve stopnje, kot je bilo že navedeno, odločilo pravilno in zakonito.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.