Jedro

Program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo mora storilec uspešno opraviti v roku, ki mu ga v napotilu določi organ, pristojen za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Z udeležbo na programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo po izteku roka, določenega v napotilu in po tem, ko doseže 18 ali več kazenskih točk, storilec ni upravičen do izbrisa štirih kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Storilec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu B. P. izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 11. 11. 2010, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu ter mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožujejo storilčevi zagovorniki, ki v pritožbi navajajo, da je storilec 19. 7. 2010 bil napoten na usposabljanje za varno vožnjo, ki ga je v nasprotju s podatki iz skupne evidence kazenski točk tudi opravil, vendar ne takoj po tem, ko je bil na program napoten, saj je imel v zadnjih treh letih zdravstvene težave, prestal je dve operaciji in bil na dieti, ker je moral shujšati za 30 kilogramov in se tako v času napotitve na program usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo ni čutil sposobnega opraviti zahtevanega. Poleg tega lahko usposabljanje opravi kadarkoli v dveh letih od napotitve. Program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo je tako opravljal v obdobju od 15. 7. 2011 do 6. 9. 2011 in ga tudi uspešno opravil, s tem pa je izpolnil pogoj za izbris 4 kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk, ki bi jih moralo Ministrstvo za pravosodje storilcu izbrisati. V tem primeru bi storilec imel vpisanih le še 15 kazenskih točk in ne bi izpolnjeval pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri tem se zagovorniki sklicujejo tudi na sklep Višjega sodišča v Celju EPVDp 43/2008 z dne 24. 4. 2008 in predlagajo razveljavitev ali spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče. Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je v predmetnem postopku ugotovilo, da je storilcu bilo s plačilnimi nalogi Policijske postaje Š. p. J., Specializirane enote za nadzor prometa, Policijske postaje C., Policijske postaje R. S. ter Medobčinskega redarstva Mestne občine C., Občine L., Občine Š. in Občine Ž., ki so bili izdani v obdobju od 2. 6. 2009 do 18. 3. 2011 in so postali pravnomočni v obdobju od 11. 6. 2009 do 15. 4. 2011, izrečenih skupno 19 kazenskih točk v cestnem prometu, za prekrške, ki jih je storil v času od 2. 6. 2009 do 11. 11. 2010 z motornimi vozili B kategorije. Prav tako je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je storilec bil dne 19. 7. 2010 napoten na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, ki pa ga po podatkih Ministrstva za pravosodje ni opravil. Ob takšnih ugotovitvah je prvostopenjsko sodišče storilcu utemeljeno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 11. 11. 2010, saj je tega dne storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Takšno posledico namreč predpisuje tretji odstavek 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je storilec zaradi izpolnjevanja pogojev za napotitev na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo tudi dejansko bil napoten na takšen program z napotilom Ministrstva za pravosodje RS, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 19. 7. 2010, ki ga je storilec prejel 21. 7. 2010. Iz dopisa Ministrstva za pravosodje RS, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 19. 10. 2011 izhaja, da je storilcu bil določen rok, v katerem mora opraviti program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo in sicer do 22. 9. 2010. Iz fotokopije potrdila o uspešno opravljenem izobraževanju in usposabljanju za varno vožnjo izhaja, da je storilec takšen program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo opravljal v obdobju od 15. 7. 2011 do 6. 9. 2011, torej kar eno leto po roku, ki mu je bil določen v napotilu pristojnega organa. Prav tako je iz samega gradiva razvidno, da se je storilec takšnega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo udeležil po tem, ko je že dosegel 19 kazenskih točk in s tem ni več izpolnjeval pogojev za napotitev na takšen program. Ministrstvo za pravosodje je tako postopalo pravilno, ko naknadno predloženega potrdila o uspešno opravljenem programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni upoštevalo in storilcu iz skupne evidence kazenskih točk ni izbrisalo štirih kazenski točk. Pritožbeno sklicevanje na zdravstvene razloge za nepravočasno udeležbo na programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo je neutemeljeno, saj bi storilec v primeru, če so v času, ko bi se moral udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo obstajali zdravstveni razlogi, zaradi katerih se takšnega programa ni mogel udeležiti, to moral sporočiti organu pristojnemu za vodenje skupne evidence kazenskih točk in prositi za podaljšanje roka, česar pa očitno ni storil. Pogoj za izbris štirih kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk na podlagi opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo je, da storilec takšen program opravi v celoti, uspešno in v roku, ki mu je bil določen v napotilu organa pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Nikakor pa ne držijo pritožbene navedbe, da lahko storilec opravi usposabljanje in izobraževanje za varno vožnjo kadarkoli v dveh letih od napotitve. V času izdaje napotila veljavnem Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) je v tretjem odstavku 189. člena bilo jasno določeno, da organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, napoti storilca na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo in določi rok za uspešno udeležbo na izobraževanju in usposabljanju za varno sodelovanje v prometu. O dvoletnem roku je sicer govoril drugi odstavek 189. člena ZVCP-1, ki je določal, da se po uspešno zaključenem seminarju storilcu, enkrat v dveh letih, izbrišejo iz evidence 4 kazenske točke, kar ne pomeni, da lahko v tem obdobju storilec kadarkoli po lastni izbiri opravi program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo. Ta določba namreč določa le pravila izbrisa 4 kazenskih točk po uspešno opravljenem programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, kot ga je storilcu določil organ pristojen za vodenje skupne evidence kazenskih točk oz. ga je nanj napotil pod vnaprej določenimi pogoji. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi ministrstvo moralo storilcu izbrisati 4 kazenske točke in da s tem ne bi izpolnjeval pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pri tem pritožbeno sodišče poudarja še, da sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Celju EPVDp 43/2008 z dne 24. 4. 2008 ni utemeljeno, saj je za razliko od obravnavanega primera v primerjani zadevi storilec program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo opravil v roku, določenem v napotilu ministrstva, vendar ministrstvu nato ni dostavil potrdila o opravljenem izobraževanju in usposabljanju za varno vožnjo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo storilčevih zagovornikov kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Ker storilčevi zagovorniki s pritožbo niso uspeli, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.