Jedro

V obravnavani zadevi gre za tako imenovani dvostopenjski postopek, v katerem je na podlagi določb ZUN najprej izdano lokacijsko dovoljenje, nato pa na podlagi določb ZGO in ob upoštevanju pogojev iz lokacijskega dovoljenja še gradbeno dovoljenje. V tem postopku so vsa vprašanja lokacije objekta, vključno z upoštevanjem prostorskih aktov, obravnavana izključno v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja zato pristojni organ teh vprašanj ne obravnava več vsebinsko, temveč na podlagi izrecne določbe 41. člena ZGO zgolj preveri, ali je projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja. Gre torej za dva med seboj ločena postopka, ki se sicer vsebinsko dopolnjujeta, vendar ne prekrivata. Tožnika iz enakih razlogov ugovorov lokacijske narave ne moreta uspešno uveljavljati niti v sodnem postopku, sodišče pa jih mora, ne da bi se spuščalo v njihovo vsebino, zavrniti kot neupoštevane.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Šmarje pri Jelšah, številka 351-488/2006-49 z dne 7. 12. 2009 se odpravi in se zadeva vrne Upravni enoti Šmarje pri Jelšah v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Upravna enota Šmarje pri Jelšah, Oddelek za okolje in prostor, je v obnovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in spremembo namembnosti poslovnega objekta, investitorju A.A., izdala odločbo številka 351-488/2006-49 z dne 2. 12. 2009, s katero je gradbeno dovoljenje Upravne enote Šmarje pri Jelšah, št. 351-488/2006-7 z dne 24. 1. 2007 razveljavila (A. točka izreka). V B točki izreka je prvostopni upravni organ odločil, da se investitorju dovoli rekonstrukcija obstoječega objekta in sprememba namembnosti v gostinsko nastanitveni objekt, v skladu s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja – PGD, ki ga je izdelal B. d.o.o. (št. projekta 48/06 z dne november 2006 in dopolnitev december 2006), ki obsega v tej točki izreka navedene načrte. V točki B1 izreka so navedeni vsi podatki o objektu, v točki B2 splošni in drugi pogoji, ki jih je dolžan upoštevati investitor, v točki C odločeno, da potrjen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja skupaj z vsemi dopolnitvami predstavlja sestavni del te odločbe, ter v točki D izreka, da ni bilo zaznamovanih posebnih stroškov.

Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila stavba, ki je predmet postopka, na obravnavani lokaciji zgrajena pred letom 1967 in je po izjavi investitorja služila za potrebe žganjekuhe in sosednjih objektov. Na južni strani, tudi pred letom 1967, je bil zgrajen objekt, v pritličju katerega je že več kot 20 let urejena gostilna, v nadstropju istega objekta pa so investitorjevi stanovanjski prostori. Zunanji tlorisni gabariti in mikro lokacija se do dneva odločanja niso spremenili. Prav tako je bilo iz uradnih evidenc ugotovljeno, da je bilo na lokaciji na sosednji parceli št. 1344/2, iste k.o., last zakoncev C., pred letom 1967 zgrajenih več med seboj povezanih gospodarskih poslopij, namesto katerih se je na podlagi gradbenega dovoljenja iz leta 1979 zgradil poslovno stanovanjski objekt. Streha tega objekta oziroma napušč širine 0,70 m je izveden tako, da napušč na vhodni strani posega na investitorjevo zemljišče, vogal napušča pa tudi na območje nadstropne etaže obravnavanega objekta, ki je bil na tej strani delno odprt (zid je bil umaknjen v notranjost etaže).

V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe je prvostopni upravni organ obrazložil skladnost gradnje s prostorskimi akti veljavnimi za obravnavano področje in v nadaljevanju pojasnil, da mora investitor v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki temelji na izdanem lokacijskem dovoljenju, v skladu z določili tedaj veljavnega 41. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 40/94, 69/94, 29/95, 9/96, 45/99, 42/00 in 52/00-v nadaljevanju ZGO), pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti, če ima projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja – PGD, vse sestavine po določbah ZGO in je izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja oziroma lokacijske dokumentacije. Upravni organ je ugotovil, da so bili pri izdelavi PGD upoštevani pogoji izdanega lokacijskega dovoljenja, razlika je le pri navedbi širine stavbe, ki naj bi bila po lokacijski dokumentaciji 11,80 m, v PGD pa je upoštevana širina 12 m, ki je posledica statično-tehnične preverbe zidov, kot ga določajo predpisi. Vhod je še vedno na isti strani objekta, kot je bil predviden v potrjeni lokacijski dokumentaciji (v nadaljevanju LD), kjer je bil zgolj simbolično označen v grafičnem delu, na sredini severozahodne strani. Zaradi ugovora stranskih udeležencev glede predvidenega vhoda na severozahodni strani, je bil ta v priloženi dopolnitvi PGD v obnovljenem postopku korigiran tako, da so se vrata odmaknila od stavbe zakoncev C. in se je izvedel izzidek kot fizična bariera širjenju hrupa, ki naj bi ga po mnenju stranskih udeležencev povzročali obiskovalci pri vhodu v stavbo. Prav tako je zaradi upoštevanja zatečenega stanja izvedenega napušča strehe v stavbi zakoncev C., ki posega v prostor nadstropne etaže investitorjevega objekta predvidena izvedba lože ter ureditev 9 nastanitvenih enot in ne 10, kot je bilo predvideno v izdanem lokacijskem dovoljenju. Navedene razlike med PGD in LD po mnenju prvostopnega organa niso takšnega značaja, da bi bilo zaradi tega treba spreminjati lokacijsko dovoljenje, saj se z njimi niso spremenili lokacijski in ne arhitektonski ali oblikovni pogoji določeni v njem ali pogoji, ki se nanašajo na komunalno opremo in drugi pogoji določeni v izdanem lokacijskem dovoljenju in prikazani v potrjeni LD, vplivi objekta na okolico pa se bodo s tem celo zmanjšali. Glede na navedeno upravni organ smatra, da so obravnavana gradnja in priloženi PGD ter dodatni pogoji določeni v obnovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja skladni z urbanističnimi in lokacijskimi pogoji, ki so bili predpisani z lokacijskim dovoljenjem, št. 351-910/98-18 z dne 16. 12. 2005. V ponovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja je upravni organ zavrnil ugovore zakoncev C., ki se nanašajo na vplive objekta na okolje, ker gre za ugovore, ki so že bili obravnavani v postopku izdaje LD in ki se tako zaradi lokacije objekta, kot gradnje nastanitvenih enot v nadstropju objekta, ne bodo bistveno povečali. Skliceval se je na strokovno oceno o vplivih na okolje, ki jo je izdel D.D., profesor biologije s.p., številka SO/VO-08/2005 z dne 12. 8. 2005. Navedbo, da je prejšnjo gospodarsko poslopje merilo cca 300 m2, predvideno gostinsko hotelski objekt pa 1800 m2, je upravni organ preveril s vpogledom v priloženo projektno dokumentacijo in v podatke uradnih evidenc, ter ugotovil, da se površina objekta 323 m2 nanaša na bruto tlorisno zazidano površino, ki se s predvidenim posegom bistveno ne spreminja, saj ta sedaj znaša 348 m2, nikakor pa ne 1800 m2. Prav tako je investitor v ponovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja priloženo projektno dokumentacijo dopolnil v smislu upoštevanja pripomb predlagateljev obnove, ki so se nanašale na obstoječ napušč strehe objekta (sosednjega) tako, da se na tem delu, na delu zahodne stene investitorjevega objekta, predvidi izvedba loggie, ki omogoča, da obstoječ napušč njunega objekta ostane nedotaknjen ter da se predvideni vhod za goste na severozahodni strani izvede z izidkom kot zvočno bariero, predvidena okna na zahodni strani pa se izvedejo le kot odklopna, zastekljena z mat steklom. Odmiki objekta bodo ostali enaki, kot so bili do sedaj. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno tudi, da ima investitor pravico razpolaganja z objektom, v katerem se bo izvajal poseg, v zvezi z služnostno pravico na katero se sklicujeta stranska udeleženca, pa ni bilo v postopku predloženih nobenih dokazov o njenem obstoju.

V postopku je bilo preverjeno, da ima projekt vse sestavne dele iz 19. in 33.a člen ZGO in in 14. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Uradni list RS, št. 35/89). Po ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna in da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo ter ugotovitvi, da je bil odmerjen komunalni prispevek, je upravni organ prve stopnje ugotovil, da so izpolnjeni pogoji 34., 37.a in 41. člena ZGO, zato je bilo treba skladno z določbo 191. člena ZGO-1 upoštevati ZGO ter izdati gradbeno dovoljenje.

Tožnika odločitvi prvostopnega upravnega organa oporekata. Tožbo vlagata zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, posledično kršitev materialnega prava ter zaradi postopkovnih kršitev. Navajata, da investitor ne izvaja rekonstrukcije, ampak nadzidavo in prizidavo objekta, do tega ugovora pa se upravni organ ni opredelil. Iz PD ni razviden obseg rekonstrukcije, ali obseg novogradnje. Da gre za novogradnjo potrjuje tudi strokovno mnenje z dne 29. 7. 2008. Poseg vpliva na njune bivanjske razmere, jih poslabšuje (osončenje, hrup), upravni organ pa njunih ugovorov ne upošteva. Po lokacijskem dovoljenju je dovoljena samo odstranitev ostrešja in izvedba novega ostrešja na stropno konstrukcijo, tlorisna velikost objekta se ne bi smela spreminjati. Kljub temu, se je tlorisna velikost povečala za 50%, torej gre za novogradnjo. Prav tako iz strokovnega mnenja izhajajo fotografije, ki pričajo o objektu pred in po rekonstrukciji. Po izvedbi del se je objekt na zahodni strani, torej na strani tožnikov, v celoti zaprl in v najožjem delu sega manj kot en meter od zgradbe tožnikov. Najbolj sporno pa je dejstvo, da je streha objekta, ki je last tožnikov, na delu kapi dvignjena v objekt investitorja. Tožnikoma se z navedenim posegom poslabšujejo bivanjske razmere.

Pritožbeni organi ni odgovoril na vse pritožbene navedbe tožnikov. Izrecno poudarjata, da je gradbeno dovoljenje izdano v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem. Iz slednjega namreč izhaja, da ima investitor dovoljenje za obnovo gospodarskega objekta in menjavo strehe ter za spremembo namembnosti objekta. Iz gradbenega dovoljenja pa izhaja, da gre v konkretnem primeru rekonstrukcijo, dejansko pa gre za rekonstrukcijo, nadzidavo in prizidavo, kar izkazujejo listine spisa. Nadalje iz lokacijskega dovoljenja izhaja, da gre za spremembo namembnosti žganjekuhe v objekt za gostinsko dejavnost v pritličju in prenočišča v nadstropju, iz gradbenega dovoljenja pa izhaja, da gre poleg navedenega še za pripravo hrane, skladiščenje in shranjevanje. Prav tako se razlikujeta podatka o vhodu v objekt, načinu obdelave fasade, niti gradbeno dovoljenje ne odgovori na vprašanje dostopa do hidratnega omrežja, kar pa dejansko (zaradi tega ker se objekt približa sosedovemu na razdaljo manj kot 1 meter) ni izvedljivo. Prav tako takšna gradnja ni dovoljenja po Odloku.

Gradbeno dovoljenje je mogoče izdati samo v primeru, ko je usklajeno z lokacijskim dovoljenjem. V konkretnem primeru ni tako, predvsem zaradi spremenjenega vhoda v objekt. Prav tako so v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem odmiki objekta, saj je v lokacijskem dovoljenju rečeno, da bodo ti ostali takšni kot do sedaj, iz samega gradbenega dovoljenja pa je razvidno, da se je razširil tloris. Ker gradbeno dovoljenje ni usklajeno z lokacijskim dovoljenjem, ga ne bi smeli izdati, zato tožnika predlagata odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom v tem upravnem sporu, investitor A.A., v odgovoru na tožbo poudarja, da so izvedena dela v skladu s sprejetimi dokumenti, prav tako gradi na svojem zemljišču. Ne posega, ali kakor koli vpliva na nepremičnine sosedov. Upošteva se obstoječe stanje, s samo gradnjo se tudi odmiki, za katere velja prostorski akt, ne povečujejo. Sklicuje se na strokovno oceno o vplivih na okolje, po kateri se ti vplivi ne povečujejo in poudarja, da sta tožnika tista, ki sta gradila na tujem zemljišču, o čemer sta bila seznanjena s strani investitorja. Tožnika sta tudi tista, ki sta torej enostavno okupirala del njegovega zemljišča, o čemer molčita. Tekom celotnega postopka je investitor upošteval njune pripombe in določena vprašanja uredil že v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja, vprašanja vplivov na okolje in vprašanje ali gre za rekonstrukcijo objekta. Prav enako pa velja tudi za odmike objekta. Sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V zadevi je bilo investitorju 16. 12. 2005 izdano lokacijsko dovoljenje, ki je postalo pravnomočno 25. 1. 2006, dne 14. 12. 2006 pa je investitor A.A. zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja. Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da se v obravnavanem primeru, skladno z določbo 191. člena Zakona Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, številka 102/04 - ZGO-1-UPB1, 14/05-pop., 92/05-ZJC-B, 111/05-odl. US, 93/95-ZVMS, 120/06-odl. US in 126/07, v nadaljevanju ZGO-1), postopek pravilno vodi po določbah ZGO.

V obravnavani zadevi gre torej za tako imenovani dvostopenjski postopek, v katerem je na podlagi določb ZUN najprej izdano lokacijsko dovoljenje, nato pa na podlagi določb ZGO in ob upoštevanju pogojev iz lokacijskega dovoljenja še gradbeno dovoljenje. V tem postopku so vsa vprašanja lokacije objekta, vključno z upoštevanjem prostorskih aktov, obravnavana izključno v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja (drugi odstavek 54. člena in prvi odstavek 55. člena ZUN). V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja zato pristojni organ teh vprašanj ne obravnava več vsebinsko, temveč na podlagi izrecne določbe 41. člena ZGO zgolj preveri, ali je projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja. Gre torej za dva med seboj ločena postopka, ki se sicer vsebinsko dopolnjujeta, vendar ne prekrivata. Tožnika iz enakih razlogov ugovorov lokacijske narave ne moreta uspešno uveljavljati niti v sodnem postopku, sodišče pa jih mora, ne da bi se spuščalo v njihovo vsebino, zavrniti kot neupoštevane.

V obravnavani zadevi tožnika izrecno zatrjujeta, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano v nasprotju s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem. Zatrjujeta, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano za rekonstrukcijo, nadzidavo in prizidavo, kar je v nasprotju s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem, ki dovoljuje samo rekonstrukcijo, v nasprotju z gradbenim dovoljenjem pa se razširja namembnost objekta. Spreminja se vhod v objekt, gradbeno dovoljenje ne rešuje problema neoviranega dostopa do hidratnega omrežja zaradi spoštovanja požarnovarnostnih ukrepov, prav tako se spreminjajo odmiki objekta.

V postopku za izdajo gradbenega dovoljena po ZGO je pristojni upravni organ (praviloma) omejen na ugotavljanje, ali so zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložene vse priloge, predpisane v 36. členu ZGO, preden izda gradbeno dovoljenje, pa mora po določbah 41. člena ZGO preveriti, ali ima projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavne dele po 19. členu ZGO in ali je projekt izdelan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja. Določbe ZGO torej ne dajejo upravnemu organu nobene podlage za ponovno obravnavanje lastnosti objekta, ki so bile že predmet lokacijskega dovoljenja in med katere spadajo tudi namen in zmogljivosti nameravanega objekta, torej se v tem postopku ne more več ukvarjati s spremembo namembnosti objekta (53. člen ZUN) ter skladnostjo objekta s prostorskim aktom, kamor spadajo tudi njegove dimenzije in posredno, prek uporabljenih materialov oziroma načina gradnje, tudi njegov izgled, torej tudi način obdelave fasade (55. člen ZUN). Te lastnosti so namreč predmet presoje v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja zgolj posredno, preko preverjanja, ali je projektna dokumentacija izdelana v skladu s pogoji iz lokacijskega dovoljenja. Prav tako predmet presoje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne morejo biti ugovori, ki se nanašajo na obremenjevanja okolja s hrupom, tako v času gradnje, kot potem. Tudi to je vprašanje, ki je predmet obravnave v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja.

Vendar v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da se je prvostopni upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ukvarjal tudi s vprašanjem usklajenosti predloženega PGD z lokacijskim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na širino objekta. Širina stavbe naj bi se namreč povečala z 11,80 m (lokacijsko dovoljenje) na 12,00 m (PGD). Ugotovil je, da je do povečanja prišlo zaradi „statično-tehnične obnove preverbe zidov, kot ga določajo predpisi“, teh predpisov pa ni citiral, niti razlaga zakaj je prišlo do povečanja ni razvidna iz upravnemu spisu priloženega PGD (načrta arhitekture in gradbenih konstrukcij). Drugostopni upravni organ se do tega vprašanja, kljub izrecnemu pritožbenemu ugovoru, ni opredelil. Prav tako sta oba upravna organa ugotovila, da se spreminja lokacija vhoda v objekt. Prvostopni upravni organ je sicer navedel, da je vhod še vedno lociran na severozahodni strani objekta, vendar sodišče ne more prezreti ugotovitve drugostopnega upravnega organa, da gre za izvedbo vhoda v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem, na kar je drugostopni upravni organ z odločbo št. 35108-122-2008-FM z dne 12. 10. 2009, na podlagi katere je bila izdana izpodbijana odločba v tem upravnem sporu, že opozoril. Gre za ugovora, ki ju je upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja dolžan upoštevati in šele po ugotovitvi, da med pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem in predloženo PGD ni neskladja, odločiti o vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja. Po presoji sodišča upravna organa ne v izpodbijani odločitvi, ne v odločitvi izdani v pritožbenem postopku, nista prepričljivo zavrnila ugovorov, da sta lokacijsko dovoljenje in predloženi PGD neskladna.

Sodišče je iz navedenih razlogov ugotovilo, da v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta ni bil pravilno uporabljen materialni predpis (1. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji, ZUS-1), prav tako pa niso bila upoštevana pravila Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06, 126/07, 65/08 in 8/10, ZUP), ki se nanašajo na obrazložitev upravnega akta, zato je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo. Na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek.

K 2. točki izreka: Tožnika sta ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče je o njuni zahtevi odločalo na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača toženec.

Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07- Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 350 €.