Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo pritožbo upnikov, saj zoper sklep, s katerim sodišče nalaga stranki, da dopolni pomanjkljiv predlog, ni pritožbe (šesti odstavek 81. člena ZPP). Tega ne more spremeniti niti napačni pravni pouk, da je pravno sredstvo dovoljeno, saj se na tak način ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje.

Vendar se z izpodbijanim sklepom položaj pritožnikov v postopku v resnici ni poslabšal (oziroma se je to zgodilo le navidezno), saj imajo možnost zavarovati svoje interese na drug način. Čeprav zoper izpodbijani sklep ni pritožbe, ga bo (oziroma njegove učinke) mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o končni razdelitvi. V tej pritožbi bo stranka lahko uveljavljala do sedaj zatrjevane kršitve, o njih pa bo odločalo višje sodišče.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo upnikov V. L. in V. T. L. z dne 31. 5. 2018 zoper sklep o dopolnitvi postopka.

2. Zoper navedeni sklep se (po odv. pisarni X in osebno) pritožujejo upniki V. L., V. T. L. in I. T. L. zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi in o zadevi vsebinsko odloči. 3. Pritožbe niso utemeljene.

4. Sodišče prve stopnje je pooblaščenca upnikov V. L. in V. T. L. (oba sta v osebnem stečaju), ki sta vložila ugovor zoper končni načrt razdelitve ter posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev (p.d.243), pozvalo, da predloži pooblastili stečajnih upraviteljev za opravljanje dejanj v stečajnem postopku St 000 in v istem roku izkaže odobritev stečajnih upraviteljev upnikov za vložitev prej navedenih ugovorov z opozorilom, da bo v nasprotnem primeru ugovora zavrglo (p.d. 243).

5. Pritožniki očitajo sodišču prve stopnje zmotno uporabo tretjega odstavka 270. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), prvega odstavka 363. člena ZPP in prvega odstavka 125. člena ZFPPIPP. Menijo, da je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje vsebinsko odločalo o pravdni in procesni sposobnosti V. L. in V. T. L., saj odločitev temelji na stališču, da je njuna poslovna sposobnost omejena, omejitev poslovne sposobnosti pa vpliva na njuno pravdno sposobnost. Ocenjujejo, da zato izpodbijani sklep ne predstavlja zgolj procesnega sklepa, zoper katerega ni mogoča pritožba.

6. Res je, kot opozarja pritožba, da se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki z ZFPPIPP niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Vprašanje v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep je v ZFPPIPP je sicer posebej urejeno (prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP), vendar smiselna uporaba določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi. Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno upoštevalo (tudi) vsebino odločanja v tej zadevi. Pooblaščenca upnikov je pozvalo k predložitvi pooblastila in odobritvi opravljenih dejanj. Ker ZFPPIPP instituta sposobnosti biti stranka in odprave pomanjkljivosti v zvezi s tem posebej ne ureja, se na podlagi določbe prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporabljajo določbe 80. in 81. člena ZPP. Te določajo, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od stranke, da popravi, kar je treba, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka in ji v ta namen postavi rok za odpravo pomanjkljivosti

7. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo pritožbo upnikov, saj zoper sklep, s katerim sodišče nalaga stranki, da dopolni pomanjkljiv predlog, ni pritožbe (šesti odstavek 81. člena ZPP). Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, tega ne more spremeniti niti napačni pravni pouk, da je pravno sredstvo dovoljeno, saj se na tak način ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje.

8. Vendar se z izpodbijanim sklepom položaj pritožnikov v postopku v resnici ni poslabšal (oziroma se je to zgodilo le navidezno), saj imajo možnost zavarovati svoje interese na drug način. Čeprav zoper izpodbijani sklep ni pritožbe, ga bo (oziroma njegove učinke) mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o končni razdelitvi. V tej pritožbi bo stranka lahko uveljavljala do sedaj zatrjevane kršitve, o njih pa bo odločalo višje sodišče. To se je v tej zadevi že zgodilo. Kot je razvidno iz sklepa o končni razdelitvi (p.d.263), je sodišče prve stopnje odločalo tudi o ugovorih V. L. in V. T. L. in ju zavrglo ter svojo odločitev v zvezi s tem obrazložilo v točki c) in d). Zoper navedeni sklep je dovoljena pritožba, v kateri bodo, oziroma, kot izhaja iz pritožbe zoper sklep o končni razdelitvi (p.d.270), pritožniki že uveljavljajo razloge, ki jih navajajo v pritožbi proti izpodbijanemu sklepu v tej zadevi, višje sodišče pa bo njihovo pritožbo moralo vsebinsko obravnavati. Iz navedenega izhaja, da pritožnikom nikakor ni bila odvzeta pravica do pritožbe.

9. Višje sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Ugotovilo je, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa izpodbijani sklep tudi ni obremenjen z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbe zavrnilo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.