Jedro

V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale izrek izpodbijane odločbe oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje finančnega pogoja. Zgolj navedba, da se dohodek blagajne vzajemne pomoči v višini 900 EUR všteje v dohodke tožnikove partnerice, po presoji sodišča ne zadošča standardu obrazložitve odločbe, niti v odgovoru na tožbo navedena obrazložitev ne more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, št. Bpp 2030/2012 z dne 10. 12. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 2030/2012, odločila, da se prošnja prosilca A.A. z dne 7. 12. 2012, zavrne kot neutemeljena. Odločitev je utemeljila s podatkom, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tako subjektivni, kot objektivni kriterij. Obrazložila je, da se finančni položaj prosilca v skladu z določbo drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke in dohodke njegove družine ter pojasnila, da po določbi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), v povezavi z Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih (ZDIU), dohodek družine na družinskega člana ne sme presegati 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. januarja 2012 znaša 2 x 260 EUR, torej 520 EUR. Pojasnila je tudi, da je treba upoštevati določbe 20. člena ZSVarPre, ki zahteva, da se kot lastni dohodek upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki ugotovljeni za samsko osebo oziroma družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Iz prošnje izhaja, da prosilec živi skupaj z izvenzakonsko partnerko in pastorkom starim 20 let, ki je redni študent drugega letnika Višje strokovne šole v Velenju, kot to izhaja iz potrdila o vpisu z dne 21. 11. 2012, zato se v skladu z določbo 23. člena zakona upošteva kot prosilčev družinski član. Nadalje je preverila plačilne listine za mesece julij, avgust in september 2012 in ugotovila, da prosilčev povprečni mesečni dohodek znaša (ob upoštevanju neto plače) 572,98 EUR, prav tako pa iz bančnih izpiskov za mesec avgust, september in oktober izhaja, da je prosilec v tem obdobju plačal skupaj 269,93 EUR Javnemu jamstvenemu in preživninskemu skladu, torej povprečno 89,98 EUR. Ta znesek je tožena stranka odštela od lastnega dohodka prosilca v ugotovljeni višini 572,08 EUR in kot prosilčev mesečni dohodek upoštevala znesek v višini 482,10 EUR. Povprečni znesek partnerice je v upoštevanem obdobju znašal 688,28 EUR, kot potrjujejo plačilne listine za mesec julij, avgust in september 2012. Prosilčeva partnerica je v mesecu oktobru 2012 prejela tudi 900 EUR v obliki izplačila blagajne vzajemne pomoči (BVP), kar povprečno znese 300 EUR in kar dokazuje bančni izpisek na listovni številki 51. Prosilčev pastorek je v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve predmetne prošnje (od 1. avgusta, do oktobra 2012) prejel honorar v povprečni mesečni višini 270,33 EUR, kar prav tako dokazuje bančni izpisek. Ker je torej povprečni mesečni dohodek prosilca in družinskih članov presegal z ZBPP predpisani cenzus, prosilec ni upravičen do dodelitve BPP, zato je sodišče njegovo prošnjo kot neutemeljeno zavrnilo in v nadaljevanju ni presojalo, ali prosilec izpolnjuje premoženjski in objektivni pogoj za dodelitev BPP.

Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da je ugotovitev, da ne izpolnjuje finančnega pogoja, nepravilna. Iz vseh podatkov s transakcijskega računa je razvidno, da mesečno lahko dvigne znesek višini 380 EUR. Prav tako bi moralo biti sodišču, če bi preverjalo podatke, jasno, da dolguje zelo velik znesek preživnin za nazaj, ter da lahko po novem zakonu, ki je stopil v veljavo 1. 1. 2012, dobi izplačano samo 2/3 minimalne plače. Ne strinja se tudi z upoštevanjem dohodka v višini 900 EUR, ker je bila to samopomoč podjetja B. d.d. za primer finančne stiske in jo je treba vračati v obrokih. Dohodek tudi ni obdavčen in se ne šteje v dohodnino. Iz navedenega razloga sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in mu odobri BPP, da bo lahko sprožil postopek osebnega stečaja.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je zavrnila tožbene ugovore, ki se nanašajo na sporno zavrnitev prošnje. Pojasnila je, da tožnik sodišču ni predložil dokazil, ki jih je navajal v tožbi, predložil je le fotokopijo izpodbijane odločbe. Prav tako ne drži tožbena trditev, da bi sodišče moralo upoštevati, koliko znaša povprečni mesečni dohodek tožnika oziroma koliko dobi dejanskega izplačila. Tožena stranka je upoštevala neto plačo in upoštevala, da je zavezanec za plačilo preživnine Javnemu jamstvenemu in preživninskemu skladu. Upoštevala je tudi dohodek 900 EUR v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve te prošnje. Določba 12. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih določa kaj se vse šteje v lastni dohodek in po 26. točki prvi odstavek tega člena se štejejo tudi drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine ali ne. Organ za BPP je pri odločanju upošteval, da je to posojilo, kot izhaja iz listovne številke 51, v skladu z 12. členom ZSVarPre ta dohodek ni izvzet iz lastnega dohodka, saj tretji odstavek tega člena določa, kateri dohodki se ne upoštevajo in le tega ni med njimi.

Tožba je utemeljena.

V predmetni zadevi je tožena stranka odločala o izpolnjevanju pogojev predpisanih z ZBPP za dodelitev BPP tožniku. Namen BPP po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati, ob upoštevanju še drugih, v ZBPP navedenih pogojih. Za odobritev vloge za dodelitev BPP morata biti namreč izpolnjena dva pogoja kumulativno in sicer finančne okoliščine in hkrati tudi izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP (da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh).

Tožena stranka je izpodbijano odločitev oprla na presojo, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za določitev BPP in v tej zvezi v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla tudi, katere dohodke in prejemke je upoštevala pri izračunu povprečnega mesečnega dohodka in prejemka na družinskega člana. Tako je med drugim upoštevala, kar je med strankama upravnega spora sporno, da se v dohodek tožnikove partnerice všteva tudi v mesecu oktobru prejet znesek 900 EUR, v obliki izplačila BVP. Narave tega dohodka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila, je pa to storila v odgovoru na tožbo. Navedla je, da dohodek v višini 900 EUR predstavlja posojilo, ki v skladu z 12. členom ZSVarPre predstavlja dohodek, ki ni izvzet iz lastnega dohodka, saj tretji odstavek tega člena določa, kateri dohodki se ne upoštevajo in le tega ni med njimi.

Organ, ki je pristojen za odločanje o BPP, je dolžan v postopku upoštevati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). V skladu z določbo prvega odstavka 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se dejstva, ki so podlaga za odločitev, ugotovijo z dokazi. Po določbi 214. člena ZUP mora organ, ki odloča o kakšni pravici ali obveznosti stranke, v obrazložitvi odločbe med drugim tudi poleg kratke obrazložitve strankinega zahtevka navesti ugotovljeno dejansko stanje, dokaze, na katero je le-to oprto, razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo odločitev v izreku odločbe ter razloge, zakaj ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Po 10. členu ZUP odloči pooblaščena uradna oseba po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale izrek izpodbijane odločbe oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Zgolj navedba, da se dohodek BVP v višini 900 EUR všteje v dohodke tožnikove partnerice, po presoji sodišča namreč ne zadošča standardu obrazložitve odločbe, niti v odgovoru na tožbo navedena obrazložitev ne more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe. Brez navedbe za odločitev pomembnih dejstev namreč sodišče ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločitve v izpodbijani odločbi. Po določbi drugega odstavka 237. člena ZUP pa gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, če se odločbe ne da preizkusiti.

Ker po povedanem iz obrazložitve izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi, ki v obravnavani zadevi narekujejo sprejeto odločitev tožene stranke in so bili v danem primeru odločilni za presojo pravilnosti odločitve tožene stranke o izpolnjevanju pogojev tožnice za dodelitev BPP glede na zakonsko predpisane pogoje, izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba nezakonita, jo je sodišče na podlagi druge točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.