Jedro

Ker je pogodbeni temelj za opravljanje storitev upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe, v kateri je toženec etažni lastnik, z dnem odpovedi pogodbe o upravljanju odpadel, je pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje o neutemeljenosti tožničine terjatve po tej zatrjevani podlagi.

Datum vpisa v register upravnikov, ter datum izbrisa iz tega registra, na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nimata vpliva, saj je vpis oziroma izbris zgolj deklaratornega pomena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 94056/2011 z dne 1. 7. 2011 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 8-ih dneh plačati stroške pravdnega postopka v znesku 40,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Tožnica se ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da naj bi njena vloga upravnice prenehala po prejemu dopisa z odpovedjo pogodbe o upravljanju ali po preteku trimesečnega odpovednega roka. Sodišče prve stopnje se prav tako ni opredelilo do dokazil tožnice v zvezi z zamenjavo upravnika, do katere je po mnenju tožnice prišlo šele junija 2010 z dokončnostjo odločbe upravnega organa o vpisu novega upravnika v register upravnikov, ne pa z odpovedjo pogodbe o upravljanju. Odločitev sodišča prve stopnje pomeni oškodovanje upravnika v korist toženca, saj stroški, ki jih upravnik vtožuje in jih je plačal dobaviteljem, novemu upravniku niso bili zaračunani, zato jih ta med lastnike ni mogel razdeliti. Prav tako ni utemeljena ugotovitev sodišča prve stopnje glede nezadostne opredelitve vtoževane terjatve, saj je tožnica s predloženimi računi, ki so jasni in pregledni, opravila zadostno specifikacijo terjatve, sami računi pa so bili del tožničinih navedb. Pa tudi če bi sodišče menilo, da trditve o višini terjatve niso zadosti specificirane, bi sodišče moralo tožnico pozvati, naj manjkajoče trditve dopolni. Poleg tega je sodišče tožnico onemogočilo pri izvedbi dokazov, kar je tožnica pravočasno ugovarjala kot postopkovno kršitev, saj ni zaslišalo predlagane priče L.Š., ki bi pojasnila, zakaj je tožnica do vpisa novega upravnika v register, še opravljala upravniške posle.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti. V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi bagatelnosti teh sporov racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila pogodba o upravljanju odpovedana najkasneje z iztekom odpovednega roka, to je 6. 1. 2010. Glede na takšno dejansko ugotovitev, ki je s pritožbo ni mogoče izpodbijati, je stališče pritožnice, da poslovno razmerje med pravnima strankama kljub odpovedi pogodbe o upravljanju ni prenehalo (temveč šele z izbrisom tožnice kot upravnice iz registra upravnikov), materialno pravno zmotno. Upravnik namreč pridobi pooblastila v smislu 50. člena SZ-1 s sklenitvijo pogodbe o upravljanju, s prenehanjem pogodbe pa njegova pooblastila prenehajo. Datum vpisa v register upravnikov, ter datum izbrisa iz tega registra, na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nimata vpliva, saj je vpis oziroma izbris zgolj deklaratornega pomena. Posledično tudi dejanske posledice spremembe upravnika ne nastopijo z dokončnostjo odločbe o izbrisu prejšnjega in vpisu novega upravnika v register, ampak že s prenehanjem pogodbe o upravljanju. V zvezi s tem je neupravičen tudi pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da izbris iz registra ne vpliva na vprašanje, ali je določena oseba še upravnik ali ne, ni bilo nobene potrebe, da bi se posebej opredeljevalo še do dokazov, ki so bili v zvezi s tem predlagani.

7. Tožeča stranka tako v vtoževanem obdobju, to je od meseca januarja do meseca junija 2011, ni bila več upravnik večstanovanjske hiše K.... Ker je pogodbeni temelj za opravljanje storitev upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe, v kateri je toženec etažni lastnik, s prenehanjem pogodbe o upravljanju odpadel, je pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje o neutemeljenosti tožničine terjatve na tej podlagi.

8. Stroške obratovanja je tožeča stranka vtoževala tudi na verzijski podlagi. Sodišče prve stopnje je zahtevek na tej podlagi, ne da bi vsebinsko presojalo njegovo utemeljenost, pravilno zavrnilo zaradi nesklepčnosti. Stroški obratovanja so namreč, kljub izrecnim ugovorom toženca, ostali nedoločno opredeljeni ter nerazmejeni od stroškov upravljanja. Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožnica višino terjatve v zadostni meri specificirala, ker je specifikacija razvidna iz priloženih računov. Dejstva, ki izhajajo iz prilog, se namreč lahko upoštevajo le pod pogojem, da jih stranka predhodno tudi navaja. S tem postane jasno, kaj so navedbe strank (trditvena podlaga tožbe) in s tem tudi, kaj je dejanska podlaga, ki jo sme sodišče pri odločanju upoštevati. Priloge tožbe so praviloma (listinski) dokazi, ki služijo ugotovitvi resničnosti predhodno danih navedb. Ob tem tudi ne drži, da se je tožnica v tožbi na predložene račune sklicevala kot na del svojih navedb, saj iz vsebine tožbe to ne izhaja. Tožnica je račune priložila zgolj kot dokazila.

9. S pritožbenim očitkom, da bi sodišče prve stopnje moralo tožnico pozvati na dopolnitev pomanjkljivih navedb v skladu z materialnim procesnim vodstvom (285. člen ZPP), pa tožnica uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar ni dopusten pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti, zato v pritožbenem postopku ni upošteven. Nadalje iz razloga nedovoljenosti tudi ni upošteven pritožbeni očitek o nedopustni zavrnitvi dokaznega predloga tožnice (zaslišanje priče L.Š.), saj z njim pritožnica prav tako uveljavlja zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (287. člen ZPP).

10. Zaradi pomanjkljivih tožbenih trditev v zvezi z vtoževano terjatvijo so nerelevantne tudi povsem pavšalne pritožbene navedbe, da vtoževani stroški (obratovanja) novemu upravniku niso bili zaračunani, zaradi česar jih ta med lastnike ni mogel razdeliti.

11. Ker pritožbeni očitki glede na obrazloženo niso utemeljeni, prav tako pa niso bile storjene kršitve na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela (toženec pa stroškov pritožbenega postopka ni priglasil), je dolžna v skladu z določilom prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 163. člena ZPP svoje stroške pritožbenega postopka kriti sama.

13. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.