Jedro

Ker je bila predlagateljica še pred vložitvijo predloga za dopustitev revizije (v zvezi z izpodbijanjem odločbe o zavrnitvi prošnje za pogojni odpust) predčasno odpuščena s prestajanja kazni zapora, svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspela, ne more (več) izboljšati, saj je vložila izpodbojno tožbo (1. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Revizijo oziroma predlog za dopustitev le-te, za katero predlagatelj nima pravnega interesa, revizijsko sodišče zavrže.

Izrek

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 7200-137/2017/4 z dne 4. 8. 2017. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožničina prošnja za pogojni odpust. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je tožena stranka odločila v okviru danega pooblastila iz 88. člena KZ-1 ter da je odločba tako pravilna in na zakonu utemeljena.

3. Tožnica (v nadaljevanju: predlagateljica revizije) vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo prvostopenjskega sodišča v celoti, saj meni, da so stališča Komisije za pogojni odpust in prvostopenjskega sodišča nepravilna. Predlaga dopustitev revizije glede pravnih vprašanj, povezanih z razlogi za zavrnitev prošnje.

**K I. točki izreka**

4. Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

5. Revizija je po določbi prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (oziroma v upravnem sporu zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega Upravnega sodišča). Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezano enotno uporabo zakonov. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1), revizija pa je končno in zadnje izredno pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja. 1

6. Iz sporočila pooblaščenca predlagateljice revizije z dne 28. 8. 2018 izhaja, da je bila predlagateljica revizije dne 23. 4. 2018 predčasno odpuščena s prestajanja kazni. Predlog za dopustitev revizije je bil vložen dne 24. 4. 2018. Vrhovno sodišče na tem mestu še ugotavlja, da je predlagateljica revizije s tožbo postavila zgolj zahtevek za odpravo izpodbijanega akta po 1. alineji prvega odstavka 33. člena ZUS-1 (izpodbojna tožba).

7. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči.2 Ker je bila predlagateljica še pred vložitvijo predloga za dopustitev revizije predčasno odpuščena s prestajanja kazni zapora, svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspela, ne more (več) izboljšati, saj je vložila izpodbojno tožbo (1. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). Revizijo oziroma predlog za dopustitev le-te, za katero predlagatelj nima pravnega interesa, revizijsko sodišče zavrže. 8. Ker obravnavani predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, ga je Vrhovno sodišče RS zavrglo na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1 v zvezi z določbo 377. člena ZPP in drugim odstavkom 374. člena ZPP.

**K II. točki izreka**

9. Tožeča stranka je v predlogu zahtevala povrnitev stroškov predloga, vendar s predlogom ni uspela, zato sama nosi svoje stroške predloga (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Tako npr. sklepa VS RS, X Ips 216/2015 z dne 08. 7. 2015, X Ips 71/2015 z dne 13. 5. 2015. 2 Takšno stališče je Vrhovno sodišče RS v preteklosti že večkrat zavzelo, prim. sklep II DoR 137/2014 z dne 24. 7. 2014.