Jedro

Ob izdaji začasne odredbe je sodišče prve stopnje le sledilo navedbam upnice, da je sklic skupščine ničen, ker je skupščino sklicala neupravičena oseba, zaradi česar bi bili na tej skupščini sprejeti sklepi nični. V ugovornem postopku pa jih ni preizkusilo glede na podane ugovorne razloge druge dolžnice. Druga dolžnica je namreč ugovarjala, da upnica s predlogom uveljavlja zavarovanje terjatve na ugotovitev ničnosti sklica skupščine, ki je po zakonu nima, ker so nični lahko le sklepi, sprejeti na skupščini.

V ponovnem odločanju se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti tudi do ugovora druge dolžnice, da je upnica v predlogu za izdajo začasne odredbe o škodi podala povsem pavšalne navedbe, regulacijske začasne odredbe pa je dovoljeno izdati le ob restriktivni presoji, ali je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.

Izrek

I.Pritožbi druge dolžnice se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Sodišče prve stopnje je na predlog upnice s sklepom Zg 18/2023 z dne 21. 9. 2023 izdalo začasno odredbo, s katero je dolžnicama prepovedalo a) izvedbo zasedanja skupščine, sklicane za dne 22. 9. 2023, oziroma izvedbo ponovnega zasedanja skupščine, sklicane za dne 25. 9. 2023 in b) na skupščini iz predhodne točke a) sprejem vsakršnega ali kateregakoli sklepa oziroma sklepov, kot izhajajo iz dnevnega reda, vsebovanega v sklicu skupščine z dne 13. 9. 2023. Za primer kršitve prepovedi je določilo izrek denarne kazni v znesku 500.000 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti. Upnici je naložilo, da v roku 30 dni vloži tožbo za opravičbo izdane začasne odredbe, ki velja še 30 dni po pravnomočnosti sodbe.

2.Druga dolžnica je vložila ugovor in sodišču prve stopnje predlagala, da mu ugodi in izdani sklep razveljavi in predlog upnice za izdajo začasne odredbe zavrne.

3.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor druge dolžnice v celoti zavrnilo.

Pritožba druge dolžnice

4.Druga dolžnica se je pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP ter višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu ugovoru ugodi, razveljavi sklep Zg 18/2023 z dne 21. 9. 2023 in v celoti zavrne predlog upnice za izdajo začasne odredbe. Podrejeno je predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevala je tudi povrnitev vseh stroškov tega postopka.

5.Upnica in prva dolžnica sta v odgovorih na pritožbo predlagali njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasili sta tudi pritožbene stroške.

Pritožbena presoja

6.Po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS št. 51/98 in nadaljnji, v nadaljevanju obrazložitve: ZIZ) izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ:

-nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena;

-da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode;

-da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

7.V konkretnem primeru upnica predlaga izdajo regulacijske začasne odredbe. Zaradi varstva pravic dolžnice je po pravni teoriji in sodni praksi takšna začasna odredba dopustna le izjemoma in v nujnih primerih, ko je treba na ta način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Sodna praksa izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. Up-275/97 z dne 16. 7. 1998, ki je izdajo regulacijskih začasnih odredb omejilo na najhujše primere, v katerih bi zaradi sile ali nastanka težko nadomestljive škode poznejše sodno varstvo ostalo brez pomena. Standard težko nadomestljive škode je treba razlagati restriktivno, hkrati se lahko regulacijska začasna odredba izda le pod nadaljnjim pogojem, da je kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za dolžnico vzpostaviti prejšnje stanje, kar pomeni, da je potrebno interese upnice tehtati z interesi dolžnice, kar zahteva predvsem presojo, ali bi bila lahko začasna odredba reverzibilna.

8.Utemeljen je pritožbeni očitek, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

9.Sodišče je začasno odredbo izdalo na podlagi dejstev, ki jih je v predlogu navedla in dokazovala upnica. Ena temeljnih značilnosti postopka v zvezi z izdajo začasne odredbe je njegova hitrost, da se zagotovi varstvo upnikove terjatve. Zato je v postopkih za izdajo začasne odredbe na račun učinkovitosti izdane začasne odredbe dopustno, da kontradiktornost ni vzpostavljena že pred izdajo odredbe, temveč šele v postopku z ugovorom, vendar še vedno v postopku pred sodiščem prve stopnje. Drugi dolžnici je bila pravica izpodbijati navedbe in dokaze upnice, ki so podlaga izdani začasni odredbi, dana z možnostjo vložitve ugovora. Tako je bilo šele v ugovornem postopku zbrano celotno trditveno in dokazno gradivo obeh strank, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju pravila o dokaznem bremenu in znižanem dokaznem standardu verjetnosti upoštevati ob presoji utemeljenosti razlogov, ki jih je v ugovoru podala druga dolžnica.

10.Sodišče se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do nobenega od razlogov, s katerimi je druga dolžnica v ugovoru izpodbijala ugotovitev, da je upnica verjetno izkazala, da obstoji ali da ji bo nastala nedenarna terjatev zoper dolžnici. Posledično je v celoti izostala presoja obstoja predpostavke iz prvega odstavka 272. člena ZIZ. Ob izdaji začasne odredbe je sodišče prve stopnje le sledilo navedbam upnice, da je sklic skupščine ničen, ker je skupščino sklicala neupravičena oseba, zaradi česar bi bili na tej skupščini sprejeti sklepi nični. V ugovornem postopku pa jih ni preizkusilo glede na podane ugovorne razloge druge dolžnice. V ponovnem odločanju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do ugovora, da iz sklepa o izdani začasni odredbi ne izhaja niti to, katera nedenarna terjatev, ki naj bi jo začasna odredba zavarovala, verjetno obstoji oziroma bo nastala upnici. Druga dolžnica je namreč ugovarjala, da upnica s predlogom uveljavlja zavarovanje terjatve na ugotovitev ničnosti sklica skupščine, ki je po zakonu nima, ker so nični lahko le sklepi, sprejeti na skupščini, terjatve na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine pa upnica v predlogu ne zatrjuje. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do ugovornih navedb druge dolžnice, da je skupščino sklicala upravičena oseba in zato sklepi, ki bi bili na tej skupščini sprejeti, ne bi bili nični.

11.Nadalje je utemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče v izpodbijanem sklepu tudi ni opredelilo do razlogov, s katerimi je druga dolžnica v ugovoru utemeljevala, da upnica ni verjetno izkazala nobene od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ. Ker izpodbijani sklep sploh ne vsebuje razlogov o verjetnem obstoju katerekoli od navedenih predpostavk, se ga v tem delu ne da preizkusiti. V ponovnem odločanju se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti do ugovora druge dolžnice, da je upnica v predlogu za izdajo začasne odredbe o škodi podala povsem pavšalne navedbe, regulacijske začasne odredbe pa je dovoljeno izdati le ob restriktivni presoji, ali je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. In nadalje do ugovora dolžnice, da zgolj zatrjevanje pogoja reverzibilnosti, ki mu je sodišče ob izdaji začasne odredbe brez utemeljitve le sledilo, ne zadošča za izdajo regulacijske začasne odredbe.

12.Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da ni jasen razlog, na katerega je sodišče v izpodbijanemu sklepu primarno oprlo odločitev o zavrnitvi ugovora, in sicer, da je druga dolžnica po izdaji sklepa o začasni odredbi skupščino preklicala, zato njen ugovor ni več v funkciji zavarovanja zahtevka. Ugovor namreč sam po sebi ne more biti v funkciji zavarovanja zahtevka. V tej funkciji je izdana začasna odredba. V kolikor je izdana začasna odredba dosegla svoj namen, je to lahko kvečjemu razlog, da se postopek zavarovanja ustavi, ne pa razlog, ki bi utemeljeval, da se izdana začasna odredba obdrži v veljavi. Ugovor je dovoljeno redno pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o začasni odredbi, zato ga dolžniku ni mogoče odreči, ker naj bi se historični dogodek, na katerega je merila izrečena prepoved, v času vložitve ugovora že dogodil. Sodišče prve stopnje mora pri presoji kot relevanten upoštevati čas, za katerega je bila izdana začasna odredba, in ne čas dejanja, na katerega je merilo zavarovanje.

13.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanemu sklepu še povzelo vsebino izdane odločbe ATVP in zaključilo, da kakršenkoli ugovor zoper izdano začasno odredbo ni utemeljen, saj upnica in druga dolžnica ne moreta uresničevati glasovalne pravice. Zakaj je presojo zožilo zgolj na naveden razlog in ga hkrati štelo za odločilnega, sodišče v izpodbijanemu sklepu ni pojasnilo. Zato pritožba utemeljeno opozarja, da se tega zaključka ne da preizkusiti, kot tudi, da se sodišče prve stopnje ni izreklo o njenem ugovoru, da izdana odločba ATVP v obravnavani zadevi ni pravno relevantna, saj upnica ne uveljavlja prepovedi izvrševanja glasovalnih pravic, ampak zavarovanje pravic iz naslova sklica skupščine.

14.Ker je pritožba druge dolžnice utemeljena, ji je višje sodišče ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče zagrešene bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ), ne da bi s tem poseglo v ustavno pravico druge dolžnice do pravnega sredstva, ki se v postopku zavarovanja zagotavlja v ugovornemu postopku. Glede na ugotovljeno odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih naj sodišče prve stopnje v novem postopku izčrpa celotno trditveno podlago iz ugovora druge dolžnice in ob upoštevanju namena začasne odredbe v ponovno presojo, ali je upnica verjetno izkazala obstoj predpostavk iz 272. člena ZIZ, vključi ugovorne navedbe druge dolžnice o tistih pravno odločilnih dejstvih, ki so iz prvotne presoje izostali in se o njih ni izreklo.

Pritožbeni stroški

15.Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/1, 272/2

2Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14