Jedro

Potrebe mladoletne hčerke so se sicer s prehodom v srednjo šolo povečale, razmere na strani preživninskega zavezanca pa so se poslabšale. Zato zahtevek na zvišanje preživnine ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je v tej zadevi zahtevala zvišanje preživnine zaradi bistveno spremenjenih razmer. Na podlagi sklepa N 16/2007 z dne 25. 04. 2007 je bil toženec dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 100,00 EUR, ki je bila dne 01. 04. 2010 nazadnje valorizirana na 109,33 EUR. V času določitve preživnine je bila petošolka, v času vložitve tožbe osmošolka, v času odločitve na prvi stopnji pa je že obiskovala prvi letnik srednje šole, zato so se stroški za preživljanje bistveno povečali in naj bi znašali najmanj 400,00 EUR mesečno. Prav tako so se spremenile finančne razmere zakonite zastopnice, saj je sedaj nezaposlena, za tožnico pa prejema nižji otroški dodatek in socialno pomoč kot v času določitve preživnine.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek v celoti zavrnilo.

3. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico. V nadaljevanju navaja, da je sodišče napačno ocenilo stroške preživljanja tožnice, saj bi jih moralo oceniti vsaj za 50,00 EUR višje, že ta spremenjena okoliščina pa bi utemeljevala zvišanje preživnine. Sodišče je tudi ravnalo napačno, ker je poslabšane premoženjske razmere toženca, do katerih je prišlo po njegovi krivdi, upoštevalo kot spremenjeno okoliščino, saj je to v nasprotju z obstoječo sodno prakso. Njegove premoženjske razmere pa tudi sicer niso tako slabe, da bi predstavljale spremenjeno okoliščino, saj prejema socialno pomoč in občasno dela, za kar dobi plačilo v obliki hrane. Sodišče je nadalje prezrlo, da tožeča stranka v primerjavi z letom, v katerem je bila določena preživnina, prejema bistveno nižji otroški dodatek (58,75 EUR namesto 120,00 EUR). V nadaljevanju tudi navaja, da spremenjeno okoliščino predstavlja tudi brezposelnost tožničine zakonite zastopnice, z občasnim delom pa zasluži 60,00 EUR na mesec, ta dohodek pa ne predstavlja niti 1/6 socialne pomoči, ki jo je prejemala v času določitve preživnine. Sodišče je tudi napačno zaključilo, da je bil toženec v času vložitve tožbe na prestajanju zaporne kazni, saj je na prestajanje odšel šele 05. 01. 2010, torej je bil v času vložitve tožbe še zaposlen in so bile njegove premoženjske razmere nespremenjene. Sodišče bi moralo upoštevati tudi, da celotno breme varstva in vzgoje tožnice nosi njena zakonita zastopnica.

4. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo njegovo nezmožnost plačevanja višje preživnine. Brez zaposlitve ni po svoji krivdi, saj bi bil nezaposlen tudi, če ne bi odšel na prestajanje zaporne kazni. Navaja, da je sposoben in aktivno išče zaposlitev, vendar pa je zaradi krize in pomanjkanja dela v gozdarski panogi ne dobi. V ta namen predlaga tudi nove dokaze, in sicer vpogled v kazenski spis Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I K 35642/2011, iz katerega je razvidno, da bi ga dosedanji delodajalec zaposlil, če bi imel delo zanj, in zaslišanje dveh prič, ki naj bi potrdili toženčevo aktivno iskanje zaposlitve. Pritožba neutemeljeno opozarja, da sodišče ni upoštevalo spremenjenih razmer na strani tožničine zakonite zastopnice, saj je upoštevalo, da je nezaposlena, da je delovno sposobna in da je imela v času vložitve tožbe znatno višje prihodke kot toženec. Prav tako ni spregledalo spremembe višine otroškega dodatka. Nadalje navaja, da je bila tožnica že ob prvi določitvi preživnine leta 2007 dodeljena v varstvo in vzgojo zakoniti zastopnici, zato ne gre za spremenjeno okoliščino, ki bi lahko vplivala na zvišanje preživnine.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu s 132. členom ZZZDR (1) sodišče lahko zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v prejšnji sodbi. V obravnavanem primeru je bila s sklepom opr. št. N 16/2007 z dne 25. 04. 2007 preživninska obveznost toženca določena na 100,00 EUR mesečno (nazadnje valorizirana 01. 04. 2010 na 109,33 EUR). Tako določena preživnina je bila določena v sorazmerju med potrebo mladoletnega otroka in takratnimi zmožnostmi obeh staršev.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se spremenile razmere tako na strani preživninske upravičenke kot na strani preživninskega zavezanca. Tožnica je postala srednješolka, zato so se njene potrebe povečale, toženčeve premoženjske razmere pa so se v primerjavi s tistimi ob določitvi preživnine bistveno poslabšale.

8. Sprememba okoliščin, na podlagi katerih je bila preživnina določena, je po 132. členu ZZZDR predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine. Res je, da je tožnica ob določitvi preživnine obiskovala peti razred osnovne šole, v času odločanja v tej zadevi pa prvi letnik srednje šole. Res je tudi, da so s prehodom iz osnovne v srednjo šolo povezani dodatni stroški. Vendar pa ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče stroške za preživljanje tožnice oceniti vsaj za 50,00 EUR višje. Preživninske potrebe tožnice je sodišče ocenilo na 370,00 EUR mesečno, takšen znesek pa je po oceni pritožbenega sodišča ustrezen. Znesek za zadovoljitev premoženjskih potreb otroka je namreč soodvisen od zmožnosti njegovih staršev. Večje, ko so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Otrok torej deli finančni položaj staršev, ki v obravnavanem primeru res ni najboljši (še več: je celo izrazito slab), vendar pa omogoča pokritje ocenjenih potreb, s čimer so tožnici zagotovljene najnujnejše, kot je bivanje, hrana, obleka in obutev, izobraževanje in oddih.

9. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da so se premoženjske razmere toženca bistveno poslabšale. Toženec sedaj namesto plače v višini 405,00 EUR prejema socialno pomoč v višini 229,00 EUR, hkrati pa za priložnostno pomoč sosedom občasno dobi plačilo v obliki hrane. Res je sicer, kar pritožba izrecno opozarja, da je toženec po lastni krivdi povzročil poslabšanje svojega finančnega položaja, saj je zaporna kazen sankcija za njegovo ravnanje, ne pa neko tretje, od njega neodvisno dejstvo. Vendar pa je pravno relevantno to, da v času prestajanja zaporne kazni toženec ni imel skoraj nikakršne preživninske sposobnosti in tega tudi s še takšnim trudom objektivno ne bi mogel spremeniti. Njegova trenutna pridobitna zmožnost kakor tudi siceršnje premoženjsko stanje sta takšna, da ne glede na krivdo za znižanje prihodka ne omogočata tožencu, da bi plačeval višjo preživnino, kot jo že plačuje. Tožnica je namreč upravičena od toženca zahtevati le tolikšen znesek preživnine, ki ga toženec zmore plačevati brez škode za lastno preživljanje. Za plačilo preživnine toženec že sedaj nameni skoraj polovico prihodkov, preostanek pa mu ne glede na občasno prejeto plačilo v naturalijah komaj zadostuje za preživetje. Glede na navedeno tudi slabše premoženjske razmere tožničine zakonite zastopnice ne morejo biti razlog za zvišanje preživninske obveznosti. Višjega preživninskega bremena toženec preprosto ni zmožen.

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prezrlo nižji otroški dodatek tožnice, saj iz obrazložitve sodbe jasno izhaja, kolikšen del preživninskih potreb tožnice pokrije otroški dodatek, hkrati pa je v sodbi večkrat poudarjeno, da je otroški dodatek za polovico nižji od dodatka v času določitve preživnine. Prav tako skuša pritožba neutemeljeno omajati odločitev sodišča z očitkom, da so bile premoženjske razmere toženca v času vložitve tožbe nespremenjene, ker naj bi bil takrat še zaposlen. Tožnik je odšel na prestajanje zaporne kazni neposredno po vložitvi tožbe - še preden mu je bila ta sploh vročena.

11. Ker so vsi pritožbeni očitki neutemeljeni in tudi ni podanih drugih kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi (353. člen ZPP).

12. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odgovor na pritožbo, ki ga je vložil toženec pa ni dodatno prispeval k rešitvi zadeve, zato mu sodišče druge stopnje stroškov odgovora na pritožbo ni priznalo in jih krije toženec sam (155. člen ZPP).

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št, 69/2004 s spremembami).