Jedro

O izselitvi iz izročene nepremičnine sodišče odloča po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ in torej ni vezano na predlog stranke oziroma kupca nepremičnine.

Ne glede na to, da je bil kupcu prodan le solastniški delež te nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se je dolžnik dolžan izseliti iz stanovanjske hiše na naslovu Cesta 94 in se pri tem sklicevalo na sklep VS RS II Ips 36/2019 z dne 9. 5. 2019. Treba je namreč upoštevati, da ima v skladu s 100. členom SPZ solastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, kar pomeni, da lahko eden od solastnikov s tožbo dobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v izvršilnem postopku doseže toženčevo (dolžnikovo) prisilno izselitev, in torej smiselno enako velja v izvršilnem postopku za kupca, ki postane solastnik prodane nepremičnine, pri izdaji sklepa po 192. členu ZIZ, za katerega je v zakonu izrecno določeno, da predstavlja izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani točki II. izreka potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

I. Nepremičnina ID znak: 000, last dolžnika A. A. do 1/4, se izroči kupcu: B. B. II. Dolžnik se je dolžan izseliti iz stanovanjske hiše na naslovu Cesta 94 v roku 60 dni, po pravnomočnosti tega sklepa.

III. Po pravnomočnosti tega sklepa se pri tej nepremičnini vpiše lastninska pravica za kupca: B. B. V zemljiški knjigi tukajšnjega sodišča se izbrišejo naslednje pravice in bremena pri nepremičnini, navedeni v I. točki: ID pravice / zaznambe: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15. 2. Proti točki II. izreka sklepa se pravočasno pritožuje dolžnik po pooblaščencu. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v točki II. izreka odpravi oziroma razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje, kupcu pa naloži plačilo vseh stroškov postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani točki II. izreka preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi 192. člena ZIZ. Ta določa, da po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine sodišče izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku (prvi odstavek). V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine (drugi odstavek).

6. Odločitvi v točkah I. in III. izreka izpodbijanega sklepa temeljita na citiranem prvem odstavku 192. člena ZIZ in ju dolžnik ne izpodbija. Izpodbija pa odločitev v točki II. izreka, vendar neutemeljeno, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7. V točki II. izreka je sodišče prve stopnje odločilo, da se je dolžnik dolžan izseliti iz stanovanjske hiše na naslovu Cesta 94 v roku 60 dni po pravnomočnosti tega sklepa. Dolžnik v pritožbi navaja, da je kupec postal lastnik sporne nepremičnine le do 1/4, zato ne more zahtevati izselitve iz celotne nepremičnine brez soglasja ostalih solastnikov. Te pritožbene navedbe niso utemeljene. O izselitvi iz izročene nepremičnine sodišče odloča po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ in torej ni vezano na predlog stranke oziroma kupca nepremičnine. V postopku izvršbe je bil prodan ter domaknjen in izročen kupcu solastniški delež nepremičnine ID znak: 000, last dolžnika do ¼, zaradi česar dolžnik ni več solastnik te nepremičnine in nima več nobene pravne podlage za uporabo oziroma za bivanje v tej nepremičnini (po podatkih zemljiške knjige sta namreč ostala dva solastnika omenjene nepremičnine C. C. do ½ in D. D. do ¼). Ne glede na to, da je bil kupcu prodan le solastniški delež te nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se je dolžnik dolžan izseliti iz stanovanjske hiše na naslovu Cesta 94 in se pri tem sklicevalo na sklep VS RS II Ips 36/2019 z dne 9. 5. 2019. Treba je namreč upoštevati, da ima v skladu s 100. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) solastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, kar pomeni, da lahko eden od solastnikov s tožbo dobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v izvršilnem postopku doseže toženčevo (dolžnikovo) prisilno izselitev, in torej smiselno enako velja v izvršilnem postopku za kupca, ki postane solastnik prodane nepremičnine, pri izdaji sklepa po 192. členu ZIZ, za katerega je v zakonu izrecno določeno, da predstavlja izvršilni naslov.

8. Dolžnik v pritožbi uveljavlja, da ima pravno podlago tudi za nadaljnje bivanje v stanovanjski hiši na naslovu Cesta 94, in sicer na podlagi najemne pogodbe z dne 8. 12. 2014, ki jo je sklenil s solastnico hiše D. D., pooblastilo za opravljanje hišniških, servisnih in vzdrževalnih del pa mu je 2. 3. 2020 dal tudi polovični solastnik nepremičnine C. C. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da teh navedb ne more upoštevati, saj predstavljajo nedopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik jih prvič navaja šele v obravnavani pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Iz zapisnika naroka za javno dražbo je namreč razvidno, da je bil dolžnik osebno prisoten na naroku za prodajo nepremičnine dne 23. 4. 2021 in da je sodišče razglasilo, da se rok za izselitev iz nepremičnine določi na dva meseca, vendar pa dolžnik tedaj ni podal prav nobenih navedb o tem, da ima pravico bivati v prodani nepremičnini na drugi pravni podlagi. Pritožbeno sodišče se zato do teh pritožbenih navedb ne opredeljuje.

9. Dolžnik se pritožuje tudi zoper določitev 60-dnevnega roka za izselitev, ki je nesorazmerno kratek in mu ne omogoča, da si v tem času poišče drugo ustrezno stanovanje. Navaja, da gre za družinsko hišo, v kateri že vrsto let nemoteno prebiva, poleg tega ni lastnik nobene druge nepremičnine, kjer bi lahko prebival, zaradi številnih dolgov in starosti pa je tudi nezmožen pridobiti sredstva za plačevanje tržne najemnine, postopek za pridobitev stanovanja za neprofitno najemnino pa je dolgotrajen in ga v korona časih in časih letnih dopustov ne bi mogel izpeljati v 60 dneh. V primeru izvršitve tega sklepa bi za dolžnika nastala nepopravljiva škoda, saj bi bil postavljen na cesto, kupcu pa v primeru daljšega roka ne bi nastala nobena škoda, saj se nima namena naseliti v tej nepremičnini. Čeprav ZIZ za določitev dolžine roka iz drugega odstavka 192. člena ne določa nobenih konkretnih kriterijev, pritožbeno sodišče določen 60-dnevni rok za izselitev ocenjuje kot primeren rok. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, predmetni izvršilni postopek teče že od leta 2018 in se je torej dolžnik možnosti nastopa obveznosti izselitve iz stanovanjske hiše moral in mogel zavedati že dlje časa, to je že vse odkar je sklep o izvršbi postal pravnomočen (dne 29. 11. 2018), če obveznosti ne bo poravnal. Upoštevaje navedeno nastanek obveznosti izselitve iz stanovanjske hiše za dolžnika ne more biti nobeno presenečenje, poleg tega sodišče prve stopnje pravilno navaja, da je treba upoštevati tudi položaj kupca, ki je na dražbi pridobil lastninsko pravico v pričakovanju in je tudi plačal celotno kupnino. Glede na to, da je dolžnik zoper odločitev o izselitvi vložil pravočasno pritožbo, pa mu bo začel paricijski rok za izselitev teči šele od te odločitve pritožbenega sodišča in se je torej rok za izselitev dejansko podaljšal že zaradi obravnavane pritožbe.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijani točki II. izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).