Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dolžnik v svojem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni izkazal upravičenega razloga za zamudo roka za ugovor, zato je njegov predlog tudi pravilno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik in dolžnik sama krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka), zavrglo njegov ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 19. 1. 2006, opr. št. Ig 06/00009, kot prepozen (2. točka izreka) ter v 3. točki izreka zavrnilo njegov predlog za odmero izvršilnih stroškov.

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi je navedel, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Rok za vložitev ugovora je bil zamujen zaradi kršitve določil ZPP, ki urejajo vročanje pravnim osebam, saj sklep o izvršbi ni bil vročen ne osebi, pooblaščeni za sprejem pošiljk (pri dolžniku so to direktor, komercialni direktor in izvršni direktor), prav tako tudi ne osebi, ki je zaposlena pri dolžniku (ampak osebi, ki le občasno opravlja dela preko študentskega servisa). Po njegovem mnenju kot dan prejema sodne pošiljke šteje dan, ko je pošiljka bila resnično sprejeta in ne dan, označen na vročilnici. Nadalje je navedel, da je sicer ga. S., ki je pisanje prevzela, res bila pooblaščena za sprejem pošte, vendar ji je bilo z dopisom z dne 13. 1. 2006 pooblastilo s strani dolžnika preklicano z dnem 22. 1. 2006, hkrati pa ji je bilo naloženo, da preklic pooblastila najkasneje do 23. 1. 2006 dostavi tudi P. S. Prav tako je za dvigovanje pošiljk določil novega pooblaščenca, kateremu je naročil, da do konca leta (pravilno verjetno meseca) zaradi odsotnosti vodilnih organov ne dviguje priporočenih in sodnih pošiljk. Za zamudo se ne čuti odgovornega, ker je sklep o izvršbi samovoljno dvignila oseba, ki za dvig in sprejem pošte ni bila pooblaščena. Da ga. S. ni imela več pooblastila za sprejem poštnih pošiljk izhaja tudi iz dejstva, da na vročilnici ni žiga dolžnika, pravna oseba pa v poslovanju nastopa skupaj z žigom. V obravnavanem primeru je razlog za zamudo roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi izven njegove sfere, saj vročitev s strani vročevalca ni bila pravilno opravljena. Dolžnik meni, da sodišče prve stopnje ni v celoti raziskalo dejanskega stanja, saj bi v primeru, da bi razpisalo narok in zaslišalo vse z njegove strani predlagane priče, ugotovilo, da je pošto dvignila oziroma sprejela oseba, ki za to ni bila pooblaščena, dolžnik pa je takoj, ko je bilo mogoče, storil vse, da sklep o izvršbi ne bi postal pravnomočen in izvršljiv. V dopolnitvi pritožbe z dne 22. 1. 2007 je dolžnik sodišču prve stopnje poslal dokumenta z dne 16. 1. 2006 in 17. 1. 2006, ki sta bila v pritožbi navedena kot dokaz, pa pomotoma nista bila dostavljena hkrati s pritožbo.

V odgovoru na pritožbo je upnik nasprotoval navedbam v pritožbi in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uspel izkazati, da je zamudil rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi z dne 19. 1. 2006, opr. št. 0001 Ig 2006/00009, iz upravičenega razloga. V skladu s I. odstavkom 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč sodišče stranki na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje le v primeru, če spozna, da je stranka zamudila rok za kakšno pravno dejanje (in s tem izgubila pravico opraviti to dejanje) iz upravičenega vzroka.

Potrdilo o vročitvi sodne pošiljke - vročilnica - je javna listina. Javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (I. odstavek 230. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik ne nasprotuje dejstvu, da je dne 23. 1. 2006 A. S. prevzela sporno pisanje, niti ne zatrjuje, da A. S. ne bi delala pri njem. Zatrjuje le, da takšen način vročanja ni bil v skladu z določili ZPP. Takšno stališče pa je napačno. V skladu s I. odstavkom 133. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pravnim osebam vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Po navedenem se vročajo pisanja tudi, kadar so navedene stranke določile za svojega pooblaščenca osebo, ki je njihov delavec (II. odstavek 133 člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz podatkov v spisu in iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je povsem jasno, da je pošiljko prevzela dolžnikova delavka, ki je bila pooblaščena za dvigovanje poštnih pošiljk. Zato nasprotno zatrjevanje, da so za dvig poštnih pošiljk pooblaščene le tri pri dolžniku zaposlene osebe, ni upoštevno. Prav tako ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da kot dan vročitve sodne pošiljke šteje dan, ko je pošiljka bila resnično sprejeta in ne dan, ki je označen na vročilnici, saj ima kot že navedeno vročilnica naravo javne listine in služi prav ugotavljanju dneva vročitve. Tako se izkaže, da je bil sklep o izvršbi z dne 19. 1. 2006, opr. št. 0001 Ig 2006/00009, dolžniku pravilno vročen v skladu z določbo 133. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe namreč ne more biti upravičen vzrok, zaradi katerega je pravna oseba zamudila rok. Kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, mora biti poslovanje pravne osebe organizirano tako, da tudi v času odsotnosti njenega zakonitega zastopnika (ki ni bila nepričakovana in nepredvidena) normalno posluje, kar pomeni tudi, da normalno sprejema pisanja. Zavrnitev dolžnikovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje je torej pravilna, posledica tega pa tudi zavrženje njegovega ugovora kot prepoznega, v izogib ponavljanju pa se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da razpis naroka (kot to določa II. odstavek 120. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) v obravnavanem primeru ni bil potreben, saj je dolžnik vrnitev v prejšnje stanje predlagal iz očitno neupravičenega razloga.

Pritožbene navedbe o preklicu pooblastila A. S. ter o pomanjkanju žiga na vročilnici predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto v skladu s I. odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ, saj bi jih dolžnik lahko uveljavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zato jih sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati. Prav tako sodišče druge stopnje ni upoštevalo dolžnikove vloge z dne 22. 1. 2006, naslovljene kot dopolnitev pritožbe, saj je bila vložena po preteku zakonsko določenega pritožbenega roka.

Pritožba zoper 3. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je zgolj pavšalna in ni z ničemer obrazložena. Zato se je v tem delu sodišče druge stopnje omejilo na preizkus, ki ga mora opraviti v skladu z II. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ, ta pa ni pokazal kakšnih kršitev.

Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja tudi materialno pravo pravilno uporabilo; v postopku na prvi stopnji pa prav tako ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Zato je sodišče druge stopnje po določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka. Dolžnik namreč s pritožbo ni uspel (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ); upnikov odgovor na pritožbo pa v tej pritožbeni zadevi ni bil potreben (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 155. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).