Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali obstoj preplačila davka na enem kontu ob hkratnem obstoju neplačanega davka na drugem pomeni, da je davčni zavezanec davčni neplačnik.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali obstoj preplačila davka na enem kontu ob hkratnem obstoju neplačanega davka na drugem pomeni, da je davčni zavezanec davčni neplačnik?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 42900-37431/2017-8 z dne 14. 7. 2017, s katero je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za izdajo potrdila o plačanih davkih in drugih obveznih dajatvah. Davčni organ je namreč ugotovil, da je imel tožnik na presečni dan, tj. 21. 4. 2017, neporavnane zapadle obveznosti iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb v višini 2.474,02 EUR. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT 499-21-133/2017-2 z dne 30. 11. 2017, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, med strankama postopka obstoj dolga iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, niti njegova višina, nista sporna. Ker pa je na isti dan na kontu davčnih odtegljajev izkazoval preplačilo, ki je bilo višje od dolgovanega zneska, tožnik meni, da bi mu davčni organ moral izdati zahtevano potrdilo. Po presoji Upravnega sodišča navedeno preplačilo na odločitev ne vpliva. Pri zapiranju posameznih terjatev mora namreč davčni organ upoštevati določbo 93. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), po kateri se s plačilom davčnega zavezanca zaprejo terjatve iz naslova tistega davka, ki ga zavezanec navede v plačilnem nalogu, v obravnavanem primeru so bili to davki in prispevki iz naslova izplačanih plač. S plačili, izvedenimi 18. 4. 2017, zato ni bilo mogoče zapirati sicer prej zapadle terjatve iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb. V zvezi s preknjižbo plačila, ki jo je davčni organ izvedel na tožnikovo zahtevo, pa je sodišče pojasnilo, da se zahtevek za izdajo potrdila nanaša na dan 21. 4. 2017, preknjižba pa je bila izvedena po tem datumu, zato na odločitev ne more vplivati.

3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. V njem vztraja, da na presečni dan ni bil davčni dolžnik. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je presodilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 glede v izreku sklepa navedenega vprašanja izpolnjeni, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Odgovor na dopuščeno vprašanje je pomemben za širok krog davčnih zavezancev, ki za različne namene potrebujejo potrdilo o poravnanih davčnih obveznostih. Tega na podlagi 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izda davčni organ ob upoštevanju podatkov knjigovodskih in drugih evidenc, ki jih vodi. V okviru dopuščenega vprašanja bo Vrhovno sodišče presojalo, ali lahko davčni organ ob hkratnem obstoju dolga in preplačila na kontih istega davčnega zavezanca zavrne izdajo potrdila ali pa mora, kot meni tožnik, ugotoviti skupno knjigovodsko stanje vseh obveznosti, ki bremenijo davčnega zavezanca.

7. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.