Jedro

Čim je tožeča stranka zahtevala zavarovalnino za drug predmet zavarovanja, je spremenila istovetnost zahtevka. Tožeča stranka s tožbo, če je ne bi spremenila, ne bi mogla uspeti, ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da zatrjevani predmet zavarovanja v požaru ni bil uničen.

O tem, katera stvar je zavarovana, mora izhajati iz zavarovalne police.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se II. in IV. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremenita tako, da se po spremembi glasita: „Zavrne se tožbeni zahtevek za plačilo zneska 104.611,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2011 do plačila.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati 40 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.“

2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati 3.825,00 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.“

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 104.611,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2011 do plačila (II. točka izreka); kar zahteva tožeča stranka več ali drugače je zavrnilo (III. točka izreka) ter toženi stranki naložilo v plačilo 3.283,85 EUR pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo v delu, v katerem ni uspela, se je pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da ugodi pritožbi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne ter odloči o stroških tožene stranke, le podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je toženo stranko obsodilo na plačilo zavarovalnine za v požaru uničen objekt tožeče stranke z naslednjimi identifikacijskimi podatki: - objekt je ležal na parcelni številki 1337/2 k.o. X; - površina objekta je znašala 771 m2. 6. Nesporno je, da se zavarovalna polica v spornem delu nanaša na pisarniške prostore mešane gradnje v izmeri 707 m2 (A8) in da je tožeča stranka v tožbi trdila, da je ležal objekt, ki je zgorel v požaru in ki je bil zavarovan pri toženi stranki, na parcelni št. 1336/7 k.o. x. in da je površina objekta znašala 707 m2. V 11. odstavku obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka glede na mnenje sodnega izvedenca A. B. dopolnila trditveno podlago tožbe s tem, da je navedla, da ni pogorel objekt B, stoječ na parcelni številki 1336/7 k.o. x. v izmeri 707 m2, kot je zatrjevala v tožbi, pač pa objekta D in E, stoječa na parcelni številki 1337/2 k.o. x. v izmeri 771 m2. Navedlo je, da se je taki spremembi tožbe tožena stranka uprla, vendar je sodišče prve stopnje odločilo, da njena izjava nima nobenih učinkov, ker ocenjuje, da tožeča stranka ni spremenila predmeta spora.

7. Tožena stranka uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje določb postopka o spremembi tožbe ni pravilno uporabilo. Čim je tožeča stranka zahtevala zavarovalnino za drug predmet zavarovanja, je spremenila istovetnost zahtevka (2. odstavek 184. člena ZPP). Tožeča stranka s tožbo, če je ne bi spremenila, ne bi mogla uspeti, ker se je v dokaznem postopku izkazalo, da zatrjevani predmet zavarovanja v požaru ni bil uničen.

8. Glede na obravnavano spremembo tožbe pa pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da bi bilo treba tožbeni zahtevek prav tako zavrniti, in sicer zato ker spremenjena tožba ni sklepčna.

9. Nesporno je namreč, da je bila tožeča stranka lastnica obeh objektov (1), s tem, da je bil zavarovan objekt v izmeri 707 m2 (2) in da je zgorel objekt v izmeri 771 m2. Zato, da bi bila spremenjena tožba sklepčna, bi morala tožeča stranka poleg tega, da je navedla, da uveljavlja zavarovalnino za drug objekt kot po tožbi, postaviti tudi trditve o tem, da je bil tudi objekt na parcelni številki 1337/2 k.o. x. v izmeri 770 m2, enako kot objekt na parcelni številki 1336/7 k.o. x. v izmeri 707 m2, zavarovan po isti polici. O tem, katera stvar je zavarovana, mora izhajati iz zavarovalne police (prvi odstavek 926. člena OZ). Tega pravno relevantnega dejstva za ugoditev tožbenemu zahtevku na podlagi določbe 943. člena v zvezi s 1. odstavkom 926. člena OZ pa tožeča stranka ni izrecno podala, sodišče prve stopnje pa je na obstoj zavarovalnega razmerja samo sklepalo na podlagi dejstva, ker je tožena stranka po temelju nastanek zavarovalnega primera priznavala in del zavarovalnine tudi izplačala. Če je tožeča stranka v tožbi trdila, da je bil zavarovan objekt na parcelni številki 1336/7 k.o. x. v izmeri 707 m2 in je bilo to dejstvo s strani tožene stranke priznano, je sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča v konkretnem primeru zmotno kot priznano štelo tudi nezatrjevano dejstvo, da je bil dejansko zavarovan objekt na parcelni številki 1337/2 k.o. V. v izmeri 770 m2, s tem da je zavarovanje tega objekta glasilo le za njegov del v kvadraturi 707 m2. Pritožnica utemeljeno nasprotuje tako izpeljanim zaključkom sodišča prve stopnje o tem, da je priznala kot zavarovano stvar zavarovanja po sporni zavarovalni polici drug objekt od tistega, glede katerega je priznala obstoj zavarovalnega razmerja potrditvah tožeče stranke v tožbi, saj se je spremembi tožbe uprla. Ker je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da je tožeča stranka tožbene navedbe le dopolnila (ne pa zahtevala zavarovanja za drugo stvar), je zato tudi zmotno sklepalo, da se nanaša priznanje tožene stranke na isto stvar zavarovanja. Dejansko pa je tožeča stranka tožbo spremenila, in zato tožena stranka pravilno opozarja, da ni priznala, da je po isti zavarovalni polici zavarovana tudi stvar, za katero tožeča stranka zahteva zavarovalnino po spremenjeni tožbi. Pri tem ni pomembno, da tožena stranka v pritožbi sicer neutemeljeno izpodbija pravilne zaključke sodišča prve stopnje o tem, da ni zgorel objekt naveden v tožbi pač pa objekt naveden v spremembi tožbe.

10. Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je glede odločilnega dejstva ali je bil zavarovan objekt, ki je zgorel, v razlogih sodbe navedlo, da iz police zavarovanja izhaja, da je bil zavarovan objekt na parcelni številki 1337/2. Ker številka parcelne številke objekta iz zavarovalne police ne izhaja, obstoji o tem nasprotje med razlogi sodbe in samo vsebino listine. Glede identifikacije zavarovanega objekta z izmerami pa tožena stranka utemeljeno nasprotuje nepravilnemu sklepanju sodišča prve stopnje, da se v konkretnem primeru objekt, ki je določen v zavarovalni polici v izmeri 707 m2 ni nanašal na objekt v izmeri 707 m2, pač pa na objekt v izmeri 771 m2, ker naj ne bi bila zavarovana celotna površina objekta D in E, to je 771 m2, ampak samo površina 707 m2 (15. odstavek obrazložitve). Za takšno razlago zavarovalne pogodbe sodišče prve stopnje ni imelo opore v trditvah tožeče stranke (212. člen ZPP).

11. Glede na naravo storjenih bistvenih kršitev določb postopka pritožbeno sodišče ocenjuje, da jih ni potrebno odpravljati, saj zaradi presoje, da je spremenjena tožba nesklepčna, tožbeni zahtevek tudi po spremenjeni tožbi ni materialnopravno utemeljen.

12. Glede na navedeno je pritožbi ugodilo in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (4. alineja prvega odstavka 358. člena ZPP).

13. Sprememba sodbe je narekovala tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških in sicer je glede na 100% uspeh tožene stranke pritožbeno sodišče tožeči stranki naložilo, da plača toženi stranki njene stroške v enaki višini kot ji jih je odmerilo sodišče prve stopnje v 19. odstavku obrazložitve (40,00 EUR).

14. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker so toženi stranki nastali stroški plačila sodne takse za pritožbo v višini 3.825,00 EUR, jih je naložilo v plačilo tožeči stranki.

(1) Iz tožbenih trditev (k tožbi priloženo Poročilo izvedenca B.I.) izhaja, da je tožeča stranka lastnica več objektov z naslednjimi kvadraturami: 244, 707, 1498,4110, 461, 771, 645 m2. (2) Poleg objekta v izmeri 707 m2 je po polici zavarovan še objekt v izmeri 244 m2 in objekt v izmeri 1498 m2.