Jedro

Iz odredbe sodnika izhaja, da je zahteval osebno vročanje tožeči in toženi stranki, vendar pa je pisarna strankama vabilo napačno vročala neosebno, saj je vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo treba vedno vročati osebno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 93442/2012 z dne 28. 6. 2012 v I. točki izreka za znesek 1.239,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2012 dalje in v III. točki izreka glede zneska 115,84 EUR. Toženki je naložilo, da je dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 94,00 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Opozarja, da je sodišče sprejelo sodbo v njeni odsotnosti. Sodišče jo je sicer na njeno zahtevo vabilo na narok, vendar napačno, zato poštne pošiljke ni dobila in se razpisanega naroka ni mogla udeležiti. S tem je prišla v podrejeni položaj in je sodišče odločilo na podlagi nepopolnih podatkov. Povratnica v spisu ni izkazana, temveč je le zabeleženo, naj bi bila kuverta vložena v hišni predalčnik. To v tako pomembni zadevi ni ustrezno in je potrebno sodbo razveljaviti. Če je sodišče vročalo neosebno zaradi varčevalnih ukrepov, je to v nasprotju z osnovnimi postopkovnimi pravili slovenske zakonodaje. Iz priloženih dokazov je tudi razvidno, da je sodnik dal odredbo za osebno vročanje, izvedeno pa je bilo neosebno vročanje. Sodišče ni izvedlo vseh potrebnih in predloženih dokazov v vlogah toženke. V 11. točki sodbe je pojasnilo, da ni sledilo navedbam toženke, nato pa v nadaljevanju iste točke povsem nelogično obravnavalo vsebino, ki jo je izpostavila toženka, in jo neupravičeno obrnilo v prid tožnice. Tožeča stranka je zanemarila dejstvo, da se toženka zelo aktivno angažira za rešitev vseh nastalih situacij v zvezi s kreditno pogodbo. K pritožbi prilaga dokazila o napačnem vročanju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka praviloma na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Vendar pa sodišče razpiše narok, če ga posamezna od strank zahteva. V danem primeru je takšno zahtevo podala tožena stranka, zato je sodišče razpisalo narok za 11. 6. 2013 ob 9.15 uri. Iz odredbe sodnika izhaja, da je zahteval osebno vročanje tožeči in toženi stranki, vendar pa je pisarna strankama vabilo vročala neosebno. S tem je bilo kršeno določilo prvega odstavka 142. člena ZPP, po katerem je treba vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo vedno vročati osebno. Toženka v pritožbi zatrjuje, da sodne pošiljke z vabilom na narok ni prejela. Iz povratnice, pripete k listovni številki 43, izhaja, da vročevalec pisma ni osebno vročil naslovniku, tudi ne nobenemu od odraslih članov gospodinjstva, temveč je pisanje pustil v naslovnikovem predalčniku. Vročitev je bila tako opravljena na podlagi 141. in ne 142. člena ZPP, s tem pa je bila zagrešena absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka namreč trdi, da pošiljke ni prejela, prav tako ni imela pooblaščenca, zato ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj gre za kršitev postopka, ki je glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku razpiše narok, nanj pravilno vabi obe stranki, nato pa po izvedbi dokaznega postopka o zadevi odloči.