Jedro

Pooblaščenec podjetja (odvetnik) ne more na disciplinski obravnavi razširiti zahteve za disciplinski postopek. Za razširitev so pristojne le v 61. členu ZTPDR določene osebe oziroma organi.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Delovno sodišče je s sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa direktorice tožene stranke z dne 6.1.1997 o odstranitvi tožnika iz podjetja, odločbe disciplinske komisije z dne 31.3.1933, s katero je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja in sklepa Komisije za prošnje in ugovore z dne 20.5.1993, s katerim je bil zavrnjen tožnikov ugovor zoper odločbo disciplinske komisije. Posledično je sodišče zavrnilo tudi vse nadaljnje tožnikove zahtevke. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik storil dve hujši kršitvi delovne obveznosti in sicer po 13. točki 7. člena Pravil tožene stranke, ker je dne 21.12.1992 odklonil potni nalog direktorice tožene stranke za službeno pot in po 4. točki 7. člena pravil, ker je kot soustanovitelj podjetja sklenil s podjetjem C. pogodbo o prodaji najmanj 120 protiprašnih filtrov, čeprav je temu podjetju filtre dobavljala tožena stranka. Tako so bili izpolnjeni tudi pogoji za odstranitev tožnika iz podjetja, saj se za vsako od navedenih kršitev lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sodbo zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče ugotavlja, da je bil disciplinski postopek na obravnavi 18.2.1993 zakonito razširjen še na hujšo kršitev delovne obveznosti iz 4. točke 7. člena pravil tožene stranke, in da uvedba disciplinskega postopka ni zastarala.

Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je z razširitvijo disciplinskega postopka bila dana zakonita podlaga za suspenz tožnika.

Tožnik je zoper pravnomočno drugostopenjsko sodbo pravočasno vložil revizijo, v kateri uveljavlja oba revizijska razloga, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka bi naj bila podana po 13. točki 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku, ker sodba nima razlogov o odločilnih procesnih vprašanjih. Navaja, da je za drugo očitano hujšo kršitev delovne obveznosti disciplinski postopek zastaral, in sicer uvedba (18.2.1993), kot tudi vodenje, saj iz spisa S ... nesporno izhaja, da je direktorica za sklenitev posla s C. vedela že v oktobru 1992. Disciplinski postopek pa tudi ni bil pravilno razširjen, saj tožnik ni dobil zahteve za razširitev disciplinskega postopka direktorice pa 18.2.1993 tudi ni bilo na seji disciplinske komisije. Pri prvi kršitvi z dne 21.12.1992 gre za klasično šikano, kar jasno izhaja iz izjave K.L. z dne 28.2.1993 in njegovega pričevanja na obravnavi 14.6.1995. Revident predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi spremeni tako, da njegovemu zahtevku v celoti ugodi.

Skladno z določili 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da revizijsko sodišče revizijo zavrne.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Po določbi 61. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) je točno določeno, na čigavo zahtevo se začne disciplinski postopek. Iz podjetja lahko dajo zahtevo za disciplinski postopek organ upravljanja, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugi delavci, če je tako določeno s splošnim aktom. Samo tisti, ki lahko da zahtevo za disciplinski postopek, lahko disciplinski postopek razširi tudi na dejanje, ki ni zajeto v zahtevi. Razširitev zahteve pomeni vložitev zahteve za novo dejanje, za drugo kršitev. Iz zapisnika disciplinske komisije z dne 18.2.1993 pa je zaključiti, da je v obravnavanem primeru to storil pooblaščenec tožene stranke, to je odvetnik. Glede na citirano zakonsko določbo tak način vlaganja zahteve oziroma razširitve disciplinskega postopka ni predviden.

Določbe 61. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja so kogentne narave, zato je tak način razširitve disciplinskega postopka nezakonit, saj je pooblaščenec dal zahtevo za disciplinski postopek za povsem novo kršitev delovne obveznosti. Razlogovanje sodišča, da se razširitev disciplinskega postopka lahko opravi po določbah ZPP, ki se nanašajo na spremembo tožbe, ni sprejemljivo. Disciplinski postopek je določen v zakonu, natančneje pa se ga uredi s splošnim aktom (24. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja).

Tožnika se zato ne more obravnavati za hujšo kršitev delovne obveznosti, ki se mu očita pod točko 3. razširjene zahteve za disciplinski postopek. Tako ostane le hujša kršitev iz 2. točke zahteve, v zvezi s katero je potrebno ponovno odločiti o disciplinskem ukrepu.

Revizija v sporu, ki se nanaša na odstranitev z dela ali iz organizacije ni dovoljena (25. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94), zato revizijsko sodišče v tem delu izpodbijane sodbe ni preizkušalo, sicer pa je tudi revident izrecno ne izpodbija.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP ugodilo reviziji in sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških temelji na določbi 3. odstavka 166. člena ZPP.

Določbe ZPP in Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).