Jedro

Zasebna tožilka oziroma njen pooblaščenec nista upravičena vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.

Izrek

Zahteva pooblaščenca zasebne tožilke K.M.B. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Višje sodišče v Kopru ugodilo pritožbi zagovornice E.K. in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je zaradi kaznivega dejanja zatajitve po 1. odstavku 215. člena KZ izreklo E.K. pogojno obsodbo enega leta in štirih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let, tako, da je zasebno tožbo zavrnilo, ker je bila vložena po preteku treh mesecev iz 1. odstavka 52. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Pooblaščenec zasebne tožilke je dne 13.7.2004 neposredno pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper zavrnilno sodbo sodišča druge stopnje zaradi bistvene kršitve določb 11. in 5. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in drugih določb ZKP v smislu 3. točke 1. odstavka 420. člena istega zakona. Trdi, da je pritožbeno sodišče zmotno ugotovilo čas, ko je zasebna tožilka zvedela za kaznivo dejanje in storilca in je zato zmotno štelo, da je bila zasebna tožba vložena po preteku roka iz 1. odstavka 52. člena ZKP. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni oziroma razveljavi.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po določbah 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in njegov zagovornik, po smrti obdolženca pa tudi njegovi ožji sorodniki iz 367. člena ZKP. Zasebna tožilka oziroma njen pooblaščenec torej nista upravičena vložiti to izredno pravno sredstvo, zato je treba zahtevo pooblaščenca zasebne tožilke K.M.B. v skladu z določbami 2. odstavka 423. člena in 1. odstavka 420. člena ZKP zavreči.