Jedro

Tožnik je v relevantnem obdobju lastnik osebnega avtomobila in edini družbenik družbe A. d.o.o., ki ju v izjavi o premoženjskem stanju ni navedel. To pa je (ne glede na sporno vprašanje pravilnosti podatkov o družinskih članih) zadostna podlaga za sklep, da so podatki v izjavi neresnični.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 27. 2. 2014 za pravno svetovanje in zastopanje pred Ustavnim sodiščem v postopku ustavne pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 839/2013 z dne 28. 10. 2013 in sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 1464/2013 z dne 31. 1. 2014 (v I. točki izreka) in odločila, da tožnik nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (v II. točki izreka).

Odločitev je utemeljena z ugotovitvijo, da je tožnik v svoji prošnji kot svoja družinska člana navedel ženo in hčerko, čeprav podatki uradnih evidenc izkazujejo, da je samski, v rubriki „Podatki o premožejskem stanju“ pa v nasprotju s podatki uradnih evidenc navedel, da ni lastnik osebnega vozila in kapitalskih naložb. Tožnik v zadevi Bpp 1017/2014 na poziv tožene stranke navedenih neskladij ni pojasnil. Ob takem dejanskem stanju je na podlagi 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in skladno s sodno prakso naslovnega sodišča, po kateri razlog, zaradi katerega je prosilec za brezplačno pravno pomoč zamolčal podatke o premoženjskem stanju, nerelevanten, odločeno tako, kot izhaja iz izreka.

Tožeča stranka se z odločbo ne strinja in predlaga njeno odpravo in povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini. Ob izdaji izpodbijane odločbe je bilo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno ter napačno uporabljen materialni predpis. Ugotovitev, da je tožnik samski, je nepravilna, osebni avto v lasti tožnika pa je star 15 let in brez posebne vrednosti. Družba A. d.o.o., v kateri ima tožnik 100% poslovni delež, obstoji le formalno in bi bila iz sodnega registra že izbrisana, če bi v stečajnem postopku nad B. d.o.o. - v stečaju ne imela prijavljene terjatve. Tudi če bi tožnik osebni avto in kapitalsko naložbo v prošnji navedel, to, glede na njuno vrednost, ne bi v ničemer vplivalo na njegovo pravico do brezplačne pravne pomoči, kar pa tožena stranka v svoji odločbi ni ugotavljala.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se po prvem odstavku 20. člena ZBPP ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč.

V zadevi ni spora o tem, da po predloženi izjavi o premoženjskem stanju tožnik ni lastnik osebnega vozila in kapitalskih naložb. Sporna tudi ni ugotovitev, da je bil tožnik v relevantnem obdobju lastnik osebnega avtomobila (znamke Fiat Punto) in da je bil edini družbenik (imetnik 100% poslovnega deleža) družbe A. d.o.o., ki ju v izjavi o premoženjskem stanju ni navedel. To pa je (ne glede na sporno vprašanje pravilnosti podatkov o družinskih članih) po presoji sodišča zadostna podlaga za sklep, da so podatki v izjavi neresnični in s tem tudi za sprejem izpodbijane odločitve. Za točnost in resničnost podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov je namreč v celoti odgovoren prosilec za brezplačno pravno pomoč. Razlogi za neskladnost navedb z resničnim dejanskim stanjem so po presoji sodišča za odločitev (o odobritvi brezplačne pravne pomoči) nerelevantni. Po petem odstavku 20. člena ZBPP pristojni organ v primeru ugotovitve, da je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Če je drugačno premoženjsko stanje prosilca oziroma njegove družine ugotovljeno po odobritvi brezplačne pravne pomoči, veljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (šesti odstavek istega člena). Stališče tožnika, da bi tožena stranka o prošnji morala odločiti z upoštevanjem uradoma ugotovljenega premoženja, je po navedenem brez podlage v zakonu.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena istega zakona, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

Ker so pravnorelevantna dejstva med strankama nesporna, je sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave (59. člen ZUS-1).