Jedro

Bistvo plačevanja preživnine je v dolžnem odvajanju dela sredstev preživninskega zavezanca, preživninskemu upravičencu. Ker sta ustrezna starost in pridobitna sposobnost predpostavki ali splošna pogoja za zmožnost plačila preživnine, se je bilo strinjati s sodiščem prve stopnje, da jima v opisu obravnavanega kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 morajo slediti še druge okoliščine, po katerih bo jasno razvidno, da je obdolžena imela neposredni dostop do navedenih sredstev zaradi zaposlitve, prihrankov in drugega premoženja oziroma, da je imela vsaj konkretno možnost dostopa do teh sredstev, pa je kljub dolžnosti plačila preživnine ni uporabila.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika obdolžene A.A. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje v odločbi o stroških kazenskega postopka spremeni tako, da se k stroškom tega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku in potrebnim obdolženkinim izdatkom, ki obremenjujejo proračun, dodajo še nagrada in potrebni izdatki obdolženkinega zagovornika.

II. Pritožba višjega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

III. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje 29. 12. 2021 po prvem odstavku 437. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, zavrglo obtožni predlog zoper obdolženo A.A. zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za stroške kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter za potrebne obdolženčeve izdatke pa po prvem odstavku 96. člena ZKP določilo, da obremenjujejo proračun. To je v odločilnem vsebina izreka, izdanega v sklepu I K7876/2021. 2. Zoper sklep sta se pritožila višji državni tožilec in obdolženkin zagovornik. Prvi se je pritožil zaradi kršitve kazenskega zakona s predlogom, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi. Obdolženkin zagovornik se je pritožil zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka in predlaga, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da se k stroškom, ki obremenjujejo proračun, dodajo še zagovornikova nagrada in potrebni izdatki.

3. Pritožbeni preizkus je pokazal naslednje.

4. Sodišče druge stopnje je pritrdilo obdolženkinemu zagovorniku v zatrjevanju, da bi morala biti v odločbi o stroških kazenskega postopka upoštevana še zagovornikova nagrada in potrebni izdatki. Zagovornik, ki ga je obdolžena pooblastila 13. 9. 2021 je bil po tako imenovanem nadomestnem zagovorniku navzoč pri obdolženkinem in oškodovančevem zaslišanju (l. št. 23 in 26), sam pa je sodišču prve stopnje v vlogi z dne 12. 11. 2021 predložil določene dokaze (l. št. 41). Da je pritožnik v tej zvezi upravičen do nagrade in da so nastali določeni izdatki, je po prvem odstavku 96. člena ZKP nedvomno. Sodišče druge stopnje je zato napadeni sklep v odločbi o stroških kazenskega postopka ustrezno spremenilo, medtem ko bo o sami višini pritožnikove nagrade in potrebnih izdatkov posebej odločilo sodišče prve stopnje.

5. Na drugi strani ni bilo pritrditi višjemu državnemu tožilcu, ki v pritožbeni obrazložitvi po povzetku opisa kaznivega dejanja v vloženem obtožnem predlogu, vztraja, da je ta z navedbo o obdolženkini ustrezni starosti in pridobitni sposobnosti, določen in konkretiziran ter da bi zato sodišče prve stopnje moralo skladno s tretjim oziroma četrtim odstavkom 435. člena ZKP odrediti glavno obravnavo ali morebitni predobravnavni narok.

6. Bistvo plačevanja preživnine je v dolžnem odvajanju dela sredstev preživninskega zavezanca, preživninskemu upravičencu. Ker sta ustrezna starost in pridobitna sposobnost predpostavki ali splošna pogoja za zmožnost plačila preživnine, se je bilo strinjati s sodiščem prve stopnje, da jima v opisu obravnavanega kaznivega dejanja neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 morajo slediti še druge okoliščine, po katerih bo jasno razvidno, da je obdolžena imela neposredni dostop do navedenih sredstev zaradi zaposlitve, prihrankov in drugega premoženja (prim. Filipčič K. in Novak B. v Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika 2. knjiga, ur. Korošec D., Ljubljana 2019, stran 303) oziroma, da je imela vsaj konkretno možnost dostopa do teh sredstev, pa je kljub dolžnosti plačila preživnine ni uporabila. Pritožnikovo vztrajanje pri opisu kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, ki je torej tudi po oceni sodišča druge stopnje pomanjkljiv je zato neutemeljeno in ga je bilo po obrazloženem zavrniti.

7. Odločba o obeh pritožbah temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP, odločba o stroških pritožbenega postopka pa na prvem odstavku 98. člena ter prvem odstavku 96. člena ZKP.