Jedro

Dokler o začetku stečajnega postopka še ni odločeno, ima dolžnik pravico predlagati odpravo insolventnosti tudi s predlogom za postopek prisilne poravnave. Pritožbeno sklicevanje na prednost stečajnega postopka pred postopkom prisilne poravnave v smislu 140. člena ZFPPIPP je v konkretnem primeru, ko je stečajni postopek še v predhodni fazi, neutemeljeno.

V kolikor je dolžnik predlog za prisilno poravnavo vložil neposredno po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je s tem odpadel razlog, da bi dolžnik moral uveljavljati odlog odločanja o upnikovem predlogu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (red. št. 4) je sodišče prve stopnje prekinilo postopek odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St 4591/2015. 2. V pritožbenem roku je zoper sklep prvostopenjskega sodišča pritožbo (red. št. 5) vložil upnik K. z.o.o. Uveljavljal je pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka in pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v pritožbi ne izpodbija dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je v času predhodnega postopka odločanja o začetku stečaja nad dolžnikom na predlog pritožnika, dolžnik vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Na ta način je izpolnjen dejanski stan, ki je urejen v prvem odstavku 152. člena ZFPPIPP, ki nalaga sodišču, da v takem primeru prekine postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka prisilne poravnave.

5. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na določbo drugega odstavka 140. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki izključuje dopustnost vlaganja predloga postopka prisilne poravnave po začetku stečajnega postopka. Stečajni postopek nad dolžnikom se začne s sklepom o začetku stečajnega 2 postopka (prvi odstavek 242. člena ZFPPIPP). V tem postopku pa sodišče o predlogu še ni odločilo, temveč je postopek še v fazi predhodnega postopka, v katerem sodišče odloča o pogojih za začetek stečajnega postopka (drugi in tretji odstavek 49. člena ZFPPIPP).

6. Dokler o začetku stečajnega postopka še ni odločeno, ima dolžnik pravico predlagati odpravo insolventnosti tudi s predlogom za postopek prisilne poravnave. Pritožbeno sklicevanje na prednost stečajnega postopka pred postopkom prisilne poravnave v smislu 140. člena ZFPPIPP je v konkretnem primeru, ko je stečajni postopek še v predhodni fazi, neutemeljeno.

7. Iz istih razlogov je neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na določbe 236. do 238. člena ZFPPIPP. Te določbe namreč urejajo možnost dolžnika, da v predhodnem postopku uveljavlja odlog odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Ta odlog odločanja o upnikovem predlogu dolžnik lahko opraviči tudi z vložitvijo predloga za prisilno poravnavo (1. točka prvega odstavka 238. člena ZFPPIPP). V kolikor pa je dolžnik predlog za prisilno poravnavo vložil neposredno po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka, je s tem odpadel razlog, da bi dolžnik moral uveljavljati odlog odločanja o upnikovem predlogu. Hkrati pa je bil s tem izpolnjen dejanski stan, ki ga opredeljuje prvi odstavek 152. člena ZFPPIPP, na podlagi katerega je prvostopenjsko sodišče pravilno prekinilo odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka do končanja postopka prisilne poravnave, ki ga je predlagal dolžnik. Pritožnikovo sklicevanje na izkazanost obstoja njegove terjatve do dolžnika v tem okviru ni relevantno, kakor tudi ne sklicevanje na stanje insolventnosti dolžnika, katero očitno priznava tudi sam dolžnik s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave.

8. Povsem nekonkretizirani so tudi pritožbeni očitki, da naj bi dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave imel zgolj namen zavlačevanja odločanja o upnikovem predlogu in s tem zlorabo postopka prisilne poravnave, zato na takšne nekonkretizirane očitke pritožbeno sodišče ne more odgovarjati. 9. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni 3 ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).