Jedro

Višina dohodnine in davkov, ki se od nje odštejejo, se ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1.1. tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če z ZDoh ni drugače določeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 340/96-7 z dne 1.3.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 19.2.1996. Z navedeno odločbo je tožena stranka spremenila odločbo Republiške uprave za javne prihodke - Izpostave Š.L. z dne 8. 12.1995 tako, da je tožeči stranki za leto 1994 odmerila dohodnino v znesku 44.115.975 SIT.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je 2. odstavek 89. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, ZDoh) je določal, da pri odmeri dohodnine davčni organ upošteva dobiček, ugotovljen z dokončno odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 7/95, novela ZDoh) je bila beseda "dokončno" črtana, kar pomeni, da davčni organ pri odmeri dohodnine upošteva dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Iz 6. člena ZDoh izhaja, da mora davčni organ odmeriti davek od dohodka iz dejavnosti pred odmero dohodnine, kar je v obravnavanem primeru davčni organ prve stopnje tudi storil. Navedena sprememba zakona je procesne narave, zato jo je moral davčni organ upoštevati že od 1.1.1995, kar je tudi storil, saj je bila odločba o odmeri dohodnine izdana dne 29.11.1995. Dodatno tako stališče potrjuje tudi 105. člen ZDoh, ki določa, da pritožba ne odloži izterjave odmerjenega davka. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da določba 17. člena novele ZDoh določa tiste člene, ki se nanašajo na materialne določbe ZDoh, te določbe pa vplivajo na višino odmerjene dohodnine, medtem ko se 9. člen nanaša na postopek, zato se tudi uporablja od uveljavitve novele ZDoh in ni potrebno posebej določati njegove veljavnosti tudi v postopkih, ki se nanašajo na leto 1994, izvajajo pa se v letu 1995. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz pritožbenih razlogov po 72. členu ZUS. V pritožbi navaja, da stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi ni sprejemljivo. Opozarja na sodbo Upravnega sodišča RS, opr.št. 1884/96-16 z dne 25.11.1998, s katero je isto sodišče o popolnoma enakem in tudi popolnoma enako obrazloženem tožbenem zahtevku pri drugi stranki odločilo popolnoma drugače, ko je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek upravnemu organu. V navedeni zadevi je sodišče zastopalo stališče, da bi moral upravni organ pri odmeri dohodnine za leto 1994 upoštevati dobiček, ugotovljen z dokončno odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Sodišče prve stopnje je prezrlo določbo 4. člena ZDoh, po kateri se višina dohodnine ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1.1. tistega leta, za katerega se dohodnina odmerja. V noveli ZDoh je tudi določba o tem, katere določbe se uporabljajo za leto 1994 in sicer tiste, ki so za davčne zavezance bolj ugodne.

Predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik ima prav, da se po 4. členu ZDoh višina dohodnine in davkov, ki se od nje odštejejo, ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1.1. tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno. Toda, čeprav se je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sklicevalo na določbo 9. člena novele ZDoh, na podlagi katere je bila v 2. odstavku 89. člena ZDoh črtana beseda "dokončno", je po presoji pritožbenega sodišča, odločitev sodišča prve stopnje vendarle pravilna. Kot izhaja iz predloženih spisov, je tožena stranka pri svoji odločbi z dne 19.2.1996, upoštevala že dokončno odločbo o dobičku iz dejavnosti z dne 5.2.1996. Prav ta odločba, s katero je tožena stranka spremenila odločbo Republiške uprave za javne prihodke - Izpostave Š.L. z dne 29.11.1995, je bila namreč osnova za odmero tožnikove dohodnine za leto 1994. Iz predloženih spisov tudi izhaja, da je bila odločba tožene stranke z dne 5.2.1996 tožnikovemu odvetniku vročena dne 9.2.1996 in je z vročitvijo postala tudi dokončna. Tožnik v svoji pritožbi nasprotnega ne zatrjuje. Zato, po presoji pritožbenega sodišča, v konkretni zadevi določba 2. odstavka 89. člena ZDoh ni bila kršena in pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.