Jedro

V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP je tožnik upravičen do povračila pravdnih stroškov, če toženka med pravdo izpolni zahtevek, tožnik pa tožbo umakne takoj, ko toženka zahtevek izpolni. To pravilo ima izjemo. V skladu s 157. členom ZPP toženka ni dolžna povrniti pravdnih stroškov tožniku, če za tožbo ni dala povoda.

O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožnik na podlagi toženkinega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njegovih interesov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 202,79 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek (I. točka izreka) in odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati stroške postopka v višini 1.240,17 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Toženka se pritožuje zoper II. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je protispisna ugotovitev, da je zahtevek izpolnila zaradi tožnikove tožbe. Tožnik ni izkazal dejstva, da je vedela za tožbo. Sodišče je brez dokazov verjelo tožniku. Ni imela možnosti izjaviti se o dejanskih okoliščinah. Tožnik ji je že v letu 2014 poslal osnutek zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga je njen direktor podpisal in izročil notarju. Direktor je tožnika obvestil, da lahko ob predložitvi pogodbe in aneksa ter plačilu stroškov v višini 17,08 EUR poda predlog za vknjižbo. Takrat zemljiškoknjižno dovolilo ni bilo sposobno za vknjižbo, ker ni vsebovalo tožnikovega EMŠA. Ker tožnik vse do sredine leta 2015 ni prišel zadeve uredit, so se listine pri notarju založile. Po pozivu v letu 2016 je ponovno prosila notarja, naj izda zemljiškoknjižno dovolilo in ga ponovno podpisala. Notar je potreboval izvirnik pogodbe in aneksa. Ker tožnika ni bilo k notarju, je štela zadevo za zaključeno. V potrditev svojih navedb prilaga zemljiškoknjižno dovolilo z dne 3. 3. 2016, njegov osnutek ter izpis SMS sporočil, iz katerih je razvidno, da je bila dokumentacija od 9. 6. 2014 pri notarju. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Tožnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev. Toženko je pred vložitvijo tožbe z več dopisi pozival k izpolnitvi zahtevka, toženka pa se je izpolnitvi izogibala na različne načine. Dne 13. 11. 2012 jo je z dopisom pozval na izstavitev ustrezne listine. Na ta dopis se toženka ni odzvala. Po večkratnih telefonskih urgencah se je odzvala šele po treh letih. A. F. je tožnikovemu pooblaščencu poslal SMS sporočilo o deponiranem podpisu pri notarju, vendar brez opozorila, da po določenem času zadeve ne bo mogel urediti. Zaradi zadržanosti v tujini je 21. 1. 2016 odšel k notarju, kjer o zemljiškoknjižnem dovolilu niso vedeli ničesar. Toženka mu je takrat sporočila, da zemljiškoknjižnega dovolila ne namerava izročiti. Ker toženka priznava dejstvo o izgubi listin pri notarju po letu 2015, je bila sodna intervencija potrebna. Neresnična je pritožbena trditev, da tožnik zadeve ni prišel k notarju uredit do leta 2015, saj je SMS sporočilo prejel šele 9. 6. 2015. Izgubil je upanje o ureditvi zadeve brez sodne intervencije. Toženka je bila seznanjena z dejstvom, da dela v R. in da je 21. 1. 2016 prišel v L. V R. se je moral vrniti brez ustrezne listine. O vloženi tožbi je toženko telefonsko obvestil. M. J. in A. F. sta se zavezala zadevo nemudoma urediti. V ta namen sta 2. 3. 2016 prevzela listine, o čemer je bilo podpisano v pritožbi priloženo potrdilo z dne 2. 3. 2016. Že naslednji dan je toženka overila zemljiškoknjižno dovolilo. Svojo obveznost je izpolnila zaradi vložene tožbe. Predlaga zaslišanje tožnika, svojega pooblaščenca A. F. in M. J. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP je tožnik upravičen do povračila pravdnih stroškov, če toženka med pravdo izpolni zahtevek, tožnik pa tožbo umakne takoj, ko toženka zahtevek izpolni. To pravilo ima izjemo. V skladu s 157. členom ZPP toženka ni dolžna povrniti pravdnih stroškov tožniku, če za tožbo ni dala povoda. O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožnik na podlagi toženkinega ravnanja pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njegovih interesov.(1)

6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je toženka po vložitvi tožbe izstavila zahtevano zemljiškoknjižno dovolilo tožniku. Po stališču sklepa je tožnik upravičen do povračila pravdnih stroškov na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP.

7. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je izpodbijani sklep utemeljen zgolj s sklicevanjem na tožnikovo vlogo z dne 18. 3. 2016 (list. št. 8). Ker toženka ni imela možnosti, da bi se izjavila o vsebini te vloge, je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Z vzpostavitvijo kontradiktornosti v pritožbenem postopku je bila kršitev odpravljena. Glede na naravo odločitve o povrnitvi stroškov, o kateri sodišče v skladu s prvim odstavkom 163. člena odloči brez obravnavanja in brez izvedbe dokaznega postopka,(2) je pritožbeno sodišče lahko odločilo o pravilnosti odločitve na seji senata.

8. Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da ni dala povoda za tožbo. Njene navedbe, da je bil z SMS sporočilom z dne 9. 6. 2014 obveščena o možnosti vknjižbe (priloga B2), da v letu 2014 ni prišlo do vknjižbe zaradi odsotnosti tožnikovega EMŠA na dovolilu, da tožnik do sredine leta 2015 ni prišel uredit zadeve, da ga je v letu 2016 ponovno prosila notarja za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila in da tožnik tudi takrat ni prišel k notarju, utemeljujejo zaključek, da je že pred vložitvijo tožbe privolila v izpolnitveno ravnanje, ki je predmet tožbenega zahtevka. Iz tožnikovih navedb na drugi strani ne izhaja zaključek, da bi se toženka upirala izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila Dopis z dne 13. 11. 2012 (priloga A2), poslan več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, ne more utemeljevati zaključka o potrebnosti sodne intervencije. Neutemeljena je tudi njegova navedba, da je SMS sporočilo o toženkinem deponiranem podpisu pri notarju prejel 9. 6. 2015. Iz izpisa SMS sporočil (priloga B2) je namreč razvidno, da mu je bilo sporočilo poslano 9. 6. 2014. Navedbe o večkratnih telefonskih urgencah, seznanjenosti toženke s tožnikovo zaposlitvijo v R., izgubi listin pri notarju v letu 2015 ter tožnikovi izgubi upanja pa so splošne in ne predstavljajo obrazloženega zanikanja pritožnikovih navedb o njegovem ravnanju pred vložitvijo tožbe. Posledično so dokazi za zaslišanje tožnika, njegovega pooblaščenca, A. F. in M. J. nepotrebni.

9. Ker toženka že pred vložitvijo tožbe ni nasprotovala vknjižbi tožnikove lastninske pravice v zemljiško knjigo, tožnik ob pravilni uporabi 157. člena ZPP ni upravičen do povračila pravdnih stroškov. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi tretje točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavilo.

10. Ker je toženka s pritožbo uspela, ji je tožnik v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT).(3) Pritožbeno sodišče je toženki priznalo 250 točk za sestavo pritožbe po tar. št. 21 ter 5 točk za administrativne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, kar povečano za 22 % DDV znaša 142,79 EUR. Priglašeni stroški za pregled odločitve in poročilo stranki toženki niso bili priznani, saj so ti stroški zajeti že v nagradi za pritožbo. Skupaj s sodno takso za pritožbo v višini 60,00 EUR znašajo pritožbeni stroški 202,79 EUR. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006. Op. št. (1): Prim. N. Betetto, v: Ude, Galič (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Uradni list, Ljubljana, 2006, str. 45-46. Op. št. (2): Ibid., str. 55. Op. št. (3): Uradni list RS, št. 2/2015.