Jedro

Če tožba ni vložena v rokih iz 30. in 31. členom ZDSS v zvezi z

252. členom ZPIZ, je prepozna. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na višino odmerjenega nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, niso upoštevne, ker zaradi zamude roka za vložitev tožbe meritorno sojenje ni dopustno.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika zoper drugostopenjsko odločbo toženca št. I-7020681 z dne 13.3.2003, ker je ugotovilo, da je bila vložena prepozno. Ugotovilo je, da je rok za sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja potekel 25.4.2003, tožba pa je bila pri sodišču vložena šele 9.5.2003. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo. Od sodišča pričakuje, da mu bo omogočilo priti do podatkov, ki ga zanimajo in so odločilni za odmero denarnega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Želel bi osebno sodelovati v tem postopku, da bi bil problem enkrat rešen, saj naj bi bil potem, ko z odmero ni bil zadovoljen in se je podal od urada do urada, povsod odpravljen. Navaja, da je invalid III. kategorije postal zaradi kroničnega išiasa, obrabe sklepov in hrbtenice, povišanega krvnega tlaka ter popolne odpovedi sluha levega ušesa, in da ga zelo moti dejstvo, da so zdravniki njegove zdravstvene težave obravnavali kot navadno bolezen, ne pa kot bolezen v posledici dela. V prepričanju, da bo končno le prišel do želenih podatkov, ki vplivajo na višino odmerjenega denarnega nadomestila in s tem na njegovo eksistenco, predlaga ugodno rešitev pritožbe.

Tožena stranka v pisnem odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, saj v nasprotnem primeru vsebinsko sojenje o zadevi ni dopustno. Izpodbojno tožbo zoper dokočno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ta glede na 252. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ) v zvezi s

30. in 31. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94; v nadaljevanju ZDSS) ni vložena v 30-ih dneh od vročitve drugostopenjske upravne odločbe, namreč lahko sodišče na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPP) kot prepozno le zavrže. Prav slednje procesno stanje je podano v predmetni zadevi, zato je z izpodbijanim sklepom tožba zakonito zavržena. Iz listinske dokumentacije v upravnem spisu nedvomno izhaja, da je bila drugostopenjska zavrnilna odločba št. I-7020681 z dne 13.3.2003, izdana zoper prvostopenjsko odločbo iste opr. št. o odmeri nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v znesku 77.509,56, SIT od 22.7.2002 dalje, tožniku vročena

26.3.2003. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je tako začel teči prvi naslednji dan s 27.3.2003 in se iztekel 25.4.2003. Najpozneje do izteka navedenega datuma bi moral tožnik tožbo vložiti pri sodišču oz. najpozneje tega dne oddati priporočeno na pošto, da bi jo bilo mogoče šteti za pravočasno. Ker pa jo je kljub pravilnemu pravnemu pouku naslovil na nepristojnega toženca in je tožba na naslov sodišča prispela šele 9.5.2003, torej zagotovo po preteku 30-dnevnega zakonsko določenega prekluzivnega roka, jo je bilo na podlagi 1. odst. 274. člena ZPP mogoče le kot prepozno zavreči. Tožnikove pritožbene navedbe o bolezenskih razlogih za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti, smiselno zatrjevan drugačen vzrok invalidnosti, kot je bil že pravnomočno ugotovljen, prizadevanja za pridobitev podatkov, odločilnih za višino nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo in vse ostale, ki se nanašajo za zatrjevano neuspešno prizadevanje za njihovo pridobitev, ne morejo biti upoštevne, saj ob ugotovljenem procesnem stanju pravno sploh niso relevantne. V socialnem sporu bi nekatere od navedenih bilo mogoče obravnavati le ob pravočasno vloženi tožbi, torej v primeru, če bi bilo dopustno meritorno sojenje o višini odmerjene dajatve iz invalidskega zavarovanja.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno na podlagi 353. člena ZPP, pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.