Jedro

Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodnik po razglasitvi sodbe in pouku strankam o dolžnosti napovedi pritožbe dodal ročni zapis "zag. napovesta pritožbo" in se podpisal. Višje sodišče je zato ravnalo v nasprotju z določbami 390. člena in 2. odstavka 368. člena ZKP, ko je pritožbo enega od zagovornikov zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

Zahtevi zagovornika obs. B.L. se ugodi in se pravnomočni sklep Višjega sodišča v Mariboru o zavrženju pritožbe kot nedovoljene razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v odločanje o pritožbi.

Obrazložitev

S sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 15.5.2001 sta bila obs. B.L. in obs. Z.T. spoznana za kriva storitve vsak po enega kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 1. odstavku 325. člena KZ. Po 50. členu istega zakonika sta jima bili izrečeni pogojni obsodbi, v njih pa določeni kazni vsakemu po tri mesece zapora s preizkusnima dobama enega leta. Obs. B.L. je v skladu z določbo 1. odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) bilo naloženo plačilo stroškov kazenskega postopka in 50.000,00 SIT povprečnine. Obs. Z.T. je bil oproščen povrnitve stoškov kazenskega postopka iz 1. do 7. točke 2. odstavka 92. člena ZKP. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo z dne 19.9.2001 zavrnilo pritožbi zagovornika obs. Z.T. in okrožnega državnega tožilca kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obs. Z.T. je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka. S sklepom pa je pritožbo zagovornika obs. B.L. zavrglo kot nedovoljeno.

Zagovornik obs. B.L., odvetnik I.O. iz M., je dne 3.12.2001 vložil zoper navedeno pravnomočno sodbo in pravnomočni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije skladno s 3. odstavkom 423. člena ZKP pridobi izjavo, poročilo prvostopnega sodnika o napovedi pritožbe ter nato ob upoštevanju vsega navedenega razveljavi sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 19.9.2001, s katerim je bila zavržena pritožba obs. B.L., in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da obsojenca oprosti krivde, podredno pa prvostopno sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje.

Vrhovna državna tožilka K.U.K. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi zahtevi obsojenčevega zagovornika za varstvo zakonitosti, v primeru, da bo v smislu predloga v zahtevi ugotovljeno, da je bila pritožba pravilno napovedana.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo zagovornika obs. B.L. kot nedovoljeno. Ugotovilo je, da zagovornik ni ravnal v skladu z določbo 1. odstavka 368. člena ZKP, saj pritožbe ni napovedal v zakonsko določenem roku. Zahteva za varstvo zakonitosti izpodbija takšno odločitev sodišča druge stopnje s trditvijo, da je zagovornik pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje ustno napovedal takoj po njeni razglasitvi. To je storil tudi zagovornik obs. Z.T. Razpravljajoči sodnik ni vnesel napovedi pritožb neposredno v računalnik, ker je bil zapisnik že v tiskanju. Napoved pritožb je vzel na znanje in si to pribeležil na list papirja.

Zavezal se je, da bo pritožbeno napoved zapisal v zapisniku, ko bo le ta natisnjen. Pri tem se vložnik zahteve sklicuje na sodnikov ročni zapis v zapisniku o glavni obravnavi na listu št. 128 in na njegov podpis. Zato meni, da je sodišče druge stopnje neupravičeno zavrglo pritožbo zagovornika obs. B.L. kot nedovoljeno.

Iz zapisnika o glavni obravnavi (listovna št. 127 in 128) je razvidno, da je po razglasitvi sodbe razpravljajoči sodnik poučil stranke o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter jih opozoril, da lahko pritožbo napovejo takoj oziroma najkasneje v roku 8 dni od dneva razglasitve sodbe in da se bo štelo, da so se odpovedale pravici do pritožbe, če je v tem roku ne bodo napovedale. Že zaključenemu zapisniku o glavni obravnavi je dodan ročni zapis "zag. napovesta pritožbo" in sodnikov podpis. Pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje so vložili okrožna državna tožilka in zagovornika obeh obsojencev. Kot je razvidno iz odredbe (listovna št. 148), je sodnik opravil preizkus po določbi 2. odstavka 375. člena ZKP. Ugotovil je, da so vse pritožbe pravočasne in dovoljene ter odredil, da se pritožbi zagovornikov vročita okrožni državni tožilki, pritožba slednje pa zagovornikoma in obsojencema.

Navedeni pripis v zapisniku o glavni obravnavi v povezavi s sodnikovim preizkusom pravočasnosti in dovoljenosti pritožbe omogoča zaključek, da je zagovornik obs. B.L. po razglasitvi sodbe in podanem pravnem pouku ter pouku o dolžnosti napovedi pritožbe le-to ustno tudi napovedal. Zato sodišče druge stopnje ni imelo zakonske podlage za zavrženje pritožbe kot nedovoljene. Morebitni dvom glede pristnosti zapisa in njegove vsebine bi sodišče druge stopnje lahko odpravilo s pribavo poročila razpravljajočega sodnika.

Ker je sodišče druge stopnje kljub navedenemu zavrglo zagovornikovo pritožbo kot nedovoljeno, je postopalo v nasprotju z določbami 390. člena in 2. odstavka 368. člena ZKP. Glede na povedano je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi zagovornika obs. B.L. in izpodbijani pravnomočni sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje, da odloči o zagovornikovi pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje (1. odstavek 426. člena ZKP). Zato se tudi ni ukvarjalo z zahtevo v delu, v katerem napada pravnomočno sodbo.