Jedro

9.V obravnavanem primeru je davčni organ tožniku izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi, pri čemer pa je pri navedbi izvršilnega naslova, ki v konkretnem primeru predstavlja plačilni nalog 7100-3043/2019 izdajatelja Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Inšpektorat, napačno navedel njegovo številko in nepopoln naziv izdajatelja. Toženka je izpodbijani sklep spremenila tako, da je navedla pravilno številko plačilnega naloga in izdajatelja, kar je pojasnila.

Tožnik je ves čas vedel, za kateri izvršilni naslov gre. Sodišče posledično zavrača tožnikove ugovore, da je bil izpodbijani sklep izdan brez ustrezne pravne podlage, tj. izvršilnega naslova. Toženka s spremembo izreka izpodbijanega sklepa ni spremenila izvršilnega naslova, saj je na podlagi pooblastila iz 251. člena ZUP odpravila pomanjkljivosti v navedbi posameznih podatkov na podlagi podatkov upravnega spisa, sam izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožniku bil izdan izpodbijani sklep, pa je bil ves čas isti.

10.Po presoji sodišča tožnik nima prav, ko meni, da zaradi teh pomanjkljivosti izvršilni naslov, na katerem temelji izpodbijani sklep o izvršbi, ne obstaja in da slednji posledično ni zakonit. Kot izhaja že iz obrazložitve toženke, med strankama ni sporno, da je bil tožniku izdan plačilni nalog 7100‑3043/2019‑1 z dne 10. 10. 2019 za plačilo globe v višini 4.000,00 EUR, to pa v tožbi pove tudi sam tožnik. Prav tako med strankama ni sporno, da je bil izdajatelj tega plačilnega naloga Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Inšpektorat. Po povedanem v konkretnem primeru izvršljiv izvršilni naslov nedvomno obstaja, tožnik pa v tožbi ne navaja, da je poravnal obveznosti, ki izhajajo iz njega.

Izrek

11.Kot navaja toženka v svoji obrazložitvi, tudi sodišče ne dvomi, da je tožnik ves čas vedel, za kateri izvršni naslov gre. Sodišče posledično zavrača tožnikove ugovore, da je bil izpodbijani sklep izdan brez ustrezne pravne podlage, tj. izvršilnega naslova. Toženka s spremembo izreka izpodbijanega sklepa ni spremenila izvršilnega naslova, saj je na podlagi pooblastila iz 251. člena ZUP odpravila pomanjkljivosti v navedbi posameznih podatkov na podlagi podatkov upravnega spisa, sam izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožniku bil izdan izpodbijani sklep, pa je bil ves čas isti.

I.Tožba zoper se zavrne.

12.Sodišče pa tudi zavrača tožnikove ugovore v zvezi z izvršitvijo izpodbijanega sklepa. Obravnavani sklep o davčni izvršbi je izvršljiv, saj pritožba ne zadrži izvršitve, kot izhaja iz točke 8 izpodbijanega sklepa, na podlagi tretjega odstavka 157. člena ZDavP-2. Posledično tudi ni bilo pravno nedopustno, da je bil izpodbijani sklep o izvršbi že izvršen, čemu tožnik neutemeljeno nasprotuje.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

13.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantne okoliščine, na podlagi katerih je bila sprejeta izpodbijana odločitev, niso sporne.

1.Z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni organ) odločila, da se zoper tožnika opravi davčna izvršba, in sicer za plačilo globe v znesku 4.000,00 EUR in stroškov izdaje tega sklepa v znesku 10,00 EUR. Obveznost dolžnika temelji na plačilnem nalogu 91909511 z dne 10. 10. 2019, ki ga je izdala Mestna občina Ljubljana, Inšpektorat, in ki je postal izvršljiv 25. 10. 2020 (1. točka izreka). Davčna izvršba se opravi z rubežem denarnih prejemkov, ki jih ima tožnik pri bankah oziroma hranilnicah A., d. d., B., d. d. in C., d. d., pri čemer rubež ne zajema prejemkov, ki so po določilu 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) izvzeti iz izvršbe, v kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec. Denarna sredstva in prilivi na navedene račune se prenakažejo na račun tožnika, ki je odprt pri A., d. d., kjer se opravi rubež denarnih sredstev do višine dolga po sklepu o izvršbi (2. točka izreka). Banki oziroma hranilnici A., d.d. se naloži, da na dan prejema sklepa o izvršbi zarubi tožnikova denarna sredstva do višine dolgovane denarne obveznosti in prenese oziroma izvršuje prenose zarubljenih denarnih sredstev na prehodni podračun Finančne uprave Republike Slovenije (3. točka izreka). Bankam oziroma hranilnicam se prepoveduje izplačati zarubljena denarna sredstva tožniku, slednjemu pa razpolagati z zarubljenimi denarnimi sredstvi, dokler ne bo poravnan celoten dolg po sklepu o izvršbi (4. točka izreka). Vse stroške davčne izvršbe plača tožnik (5. točka izreka). Pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe (6. točka izreka).

14.Ker je izpodbijana odločitev po povedanem pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Mestna občina Ljubljana, Inšpektorat (predlagatelj izvršbe) v skladu s 146. členom ZDavP-2 naslovnemu organu kot pristojnemu davčnemu organu poslal predlog za izterjavo denarne terjatve, izkazane z v izreku navedenim izvršilnim naslovom. V skladu z določbo 156. člena ZDavP-2 davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti. Ker tožnik ni poravnaval dolgovane obveznosti, je bilo potrebno zoper njega v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2 začeti davčno izvršbo. V takih primerih je v skladu s 146. členom ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. V skladu z določbo drugega odstavka 166. člena ZDavP-2 v povezavi s 159. členom ZDavP-2 z davčno izvršbo ni mogoče seči na tožnikova denarna sredstva v kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec. Davčni organ se sklicuje še na člene 160.a, 159, 93, 168, ter prvi odstavek 170. člena, prvi odstavek 152. člena in 157. člen ZDavP-2.

15.Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, v skladu s katerim v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

3.Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je tožnikovi pritožbi zoper izpodbijani sklep delno ugodilo tako, da je izpodbijani sklep spremenilo v 1. točki izreka v drugem odstavku v navedbi številke izvršilnega naslova tako, da se v tem delu pravilno glasi "št. 7100-3043/2019-1", ter v navedbi izdajatelja tako, da se ta pravilno glasi "Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Inšpektorat". V preostalem delu je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in zavrnilo zahtevo za povračilo stroškov. Iz predloženega upravnega spisa izhaja, da je Mestna občina Ljubljana, Inšpektorat, kot predlagatelj izvršbe 19. 4. 2021 v elektronski obliki poslal davčnemu organu predlog za izvršbo, iz katerega je razvidno, da se terja dolg v znesku 4.000,00 EUR na podlagi izvršilnega naslova, to je plačilni nalog 91909511 z dne 10. 10. 2019, z datumom izvršljivosti 25. 10. 2020. Na podlagi teh podatkov je davčni organ tožniku 22. 4. 2021 izdal opomin pred izvršbo. Ker tožnik globe ni poravnal, je davčni organ 14. 7. 2021 izdal izpodbijani sklep. Iz spisa zadeve je razvidno tudi, da je na zahtevo davčnega organa za dostavo izvršilnega naslova za terjano globo predlagatelj izvršbe posredoval kopijo plačilnega naloga 7100‑3043/2019-1 z dne 10. 10. 2019, opremljenega s potrdilom o izvršljivosti in pravnomočnosti. Po pregledu spisa zadeve in izpodbijanega sklepa toženka ugotavlja, da ta vsebuje vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. Napačno je navedena le številka izvršilnega naslova, na podlagi katerega se opravlja predmetna izvršba, medtem ko je podatek o izdajatelju izvršilnega naslova pomanjkljiv. Glede na tožnikove pritožbene navedbe v zadevi ni sporno, da je bila tožniku globa izrečena na podlagi plačilnega naloga 7100-3043/2019-1 z dne 10. 10. 2019 (in ne 91909511, kot je navedena v izreku izpodbijanega sklepa), ki ga je izdala Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Inšpektorat, zato je toženka v tem delu pritožbi ugodila in v skladu z 251. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka pritožbene odločbe. Iz spisa zadeve je razvidno, da je tožnik, ko je prejel opomin pred izvršbo, vedel, na kateri dogodek se izrečena globa nanaša, kar izhaja iz njegovega odgovora na opomin, v katerem tožnik ni izpostavil pomanjkljivosti izvršilnega naslova. Navajal je le, da ni dolžan plačevati napak inšpektorja za prekršek in da z dogodkom, zaradi katerega se izreka globa v znesku 4.000,00 EUR, ni imel opraviti ničesar. Toženka ugotavlja, da sam obstoj izvršilnega naslova ni sporen, zato napačno navedeni podatki ne predstavljajo bistvene kršitve pravil postopka. Iz pojasnila predlagatelja izvršbe pa je razvidno, da številka 91909511 pomeni številko prekrškovne globe izdanega plačinega naloga 7100-3043/2019-1, ki je za pravno in odgovorno osebo enaka in se veže na številko plačilnega naloga, prav tako pa je to referenca za plačilo globe, ki je razvidna iz plačilnega naloga 7100‑3043/2019‑1. Plačilni nalog, ki predstavlja izvršilni naslov, je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, iz katerega izhaja, da je postal izvršljiv dne 25. 10. 2020. S tem so bile izpolnjene vse predpostavke za izterjavo globe, saj je obstajal izvršilni naslov, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, tožnik pa ne ugovarja, da bi terjano obveznost pred izdajo sklepa že poravnal. S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi pa ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, torej plačilnega naloga (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2). Iz tega razloga na odločitev ne vplivajo navedbe o vloženi ustavni pritožbi zoper sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani v zvezi s plačilnim nalogom, ki predstavlja v tem postopku izvršilni naslov. Zahtevi za stroške postopka toženka ni ugodila, ker s tem, ko je pritožbeni organ v delu spremenil izrek izpodbijanega sklepa tako, da je pravilno navedel številko izvršilnega naslova in njegovega izdajatelja, ni spremenil odločitve v tožnikovo škodo, saj obveznost, ki je predmet izvršilnega naslova, ostaja nespremenjena. Zato šteje, da se postopek za pritožnika ni končal ugodno (tretji odstavek 79. člena ZDavP-2).

Zveza:

4.Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijano odločitev iz razlogov kršitve materialnega prava, bistvene kršitve pravil postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi plačilnega naloga 91909511 Mestne občine Ljubljana, Inšpektorat, z dne 10. 10. 2019, ki mu ni poznan. Izvršilni naslov sploh ne obstaja in kot tak ne more biti podlaga za izvršbo. Posledično je sklep o izvršbi nezakonit, saj se lahko izda le na podlagi obstoječega in izvršljivega plačilnega naloga. Že v pritožbi zoper izpodbijani sklep je navedel, da mu je bil s strani Mestne občine Ljubljana 10. 10. 2019 sicer izdan plačilni nalog, s katerim mu je bilo naloženo plačilo globe v višini 4.000,00 EUR, vendar je šlo za plačilni nalog Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Inšpektorat, 7100-3043/2019-1 z dne 10. 10. 2019, ne pa za plačilni nalog 91909511, izdan s strani Mestne občine Ljubljana, Inšpektorat. Toženka je zgolj formalno ugodila pritožbi in spremenila navedbo izvršilnega naslova, kar je pravno nedopustno, zlasti upoštevaje dejstvo, da je bil sklep o izvršbi že izvršen. Toženka bi morala izpodbijani sklep v celoti odpraviti in razveljaviti vsa izvršilna dejanja na njegovi podlagi, izvršbo pa ustaviti. Posledično bi morala biti tožniku vrnjena sredstva. Davčni organ bi lahko nov sklep o izvršbi izdal le na podlagi novega predloga za izvršbo, pri čemer bi bilo potrebno presojati tudi, ali je izvršba sploh še časovno dopustna. Toženka za spremembo navedbe izvršilnega naslova v izpodbijanem sklepu, ki je bil pred tem že izvršen, ni imela pravne podlage, izvedena izvršba pa je tako nezakonita. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep in odločbo toženke odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5.Toženka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih iz obrazložitev sklepa davčnega organa in svoje odločbe ter predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene. Dodaja, da je za spremembo izreka izpodbijanega sklepa imela podlago v določbi 251. člena ZUP. S tem, ko je spremenila izrek izpodbijanega sklepa tako, da ta vsebuje pravilno navedbo izvršilnega naslova in organa, ki je izdal izvršilni naslov, ni spremenila odločitve v škodo tožnika, saj obveznost, ki je predmet izvršilnega postopka, ostaja nespremenjena. V obravnavanem primeru med strankama ni dvoma o tem, kateri plačilni nalog predstavlja veljaven izvršilni naslov, zato se ne strinja s tožnikom, da je bila izvršba vodena na podlagi neobstoječega izvršilnega naslova. Izvršilni naslov (plačilni nalog) dejansko obstaja in je bil tožnik z njim tudi seznanjen, le podatki o njem so bili v izpodbijanem sklepu napačno navedeni. Pripominja še, da iz upravno-sodne prakse izhaja, da je ob odločanju o pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi dopustno odpraviti napake v navedbi posameznih podatkov glede izvršilnega naslova, ni pa dopustno prvotnega izvršilnega naslova nadomestiti z drugim.

Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 143, 156 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 251

6.Tožba ni utemeljena.

Pridruženi dokumenti:*

7.Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev, to je izpodbijani sklep, spremenjen z odločbo toženke, pravilna in zakonita. Davčni organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel utemeljene razloge za svojo odločitev, toženka pa je izčrpno in argumentirano obrazložila njegovo spremembo. Sodišče zato v celoti sledi njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in se v izogib ponavljanju nanju tudi sklicuje.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

8.Davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Ob upoštevanju odločbe toženke, za kar ima pooblastilo v 251. členu ZUP, ki je odpravila pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa, je v obravnavanem primeru izvršilni naslov pravilno naveden, vključno z izdajateljem, dnem izdaje in datumom izvršljivosti. Bistveno v zadevi pa je, da tožnik svoje obveznosti po navedenem izvršilnem naslovu do izdaje izpodbijanega sklepa ni izpolnil, kar med strankama ni sporno, saj tožnik temu ne oporeka. Njegovi ugovori so uperjeni predvsem v pravilno številko izvršilnega naslova.