Jedro

Glede na to, da spremenjena določba petega odstavka 17. člena ZOdv v času odločanja sodišča še ni veljala, je sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo oziroma je upoštevalo takrat veljavno določbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (točka V izreka).

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je razveljavilo sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 12. 2022 in ugotovilo, da je tožnici delovno razmerje nezakonito prenehalo 24. 9. 2022 in je trajalo do 15. 12. 2022. Toženki je naložilo, da tožnico za čas od 24. 9. 2022 do 15. 12. 2022 prijavi v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, ji prizna delovno dobo ter obračuna in plača nadomestilo plače v višini 750,00 EUR mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v prihodnjem mesecu do plačila (točke I do IV izreka). Naložilo ji je, da za tožnico na račun sodišča plača pravdne stroške v višini 114,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka V izreka). Kot zavezanca za plačilo sodne takse je določilo toženko (točka VI izreka).

2. Zoper odločitev o pravdnih stroških (točka V izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati novelirano določbo petega odstavka 17. člena ZOdv (ZOdv-G), ki se uporablja od 26. 4. 2023. Tožnica oziroma njen pooblaščenec bo stroške za zastopanje priglasil po tem datumu. Pooblaščenec ni zavezanec za davek na dodano vrednost, ki ga je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo. V zvezi s sodno takso ni določilo zneska niti roka plačila. Takšen izrek ni izvršljiv. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani del zamudne sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano odločitev o pravdnih stroških v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Materialno pravo je uporabilo pravilno.

5. ZPP v 155. členu določa, da upošteva sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo; o tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je tožnici priznalo strošek za sestavo tožbe, pri čemer ga je, ker jo je zastopal odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, prepolovilo, kot je določal v času odločanja sodišča veljavni peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv; Ur. l. RS, št. 18/93 in nadalj.). Z vidika priznanja oziroma odmere stroškov je namreč bistven le čas odločanja sodišča, saj takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov nasprotni stranki, in ne morebiti čas, ko odvetnik stranki izstavi obračun oziroma priglasi stroške pristojni službi za brezplačno pravno pomoč. Navedeno izhaja tako iz ureditve v ZPP kot določb ZOdv (plačilo in stroški se obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno; drugi odstavek 20. člena ZOdv).

7. Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (ZOdv-G; Ur. l. RS, št. 130/2022) je začel veljati 26. 10. 2022, spremenjena določba petega odstavka 17. člena ZOdv, ki ne določa več, da se stroški odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, prepolovijo, pa se je začela uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 3. člena ZOdv-G), torej 26. 4. 2022. Glede na to, da spremenjena določba petega odstavka 17. člena ZOdv v času odločanja sodišča še ni veljala, je sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo oziroma je upoštevalo takrat veljavno določbo.

8. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso bistvene. Četudi je sodišče prve stopnje tožnici neutemeljeno priznalo stroške davka na dodano vrednost (in s tem previsoke stroške), kot navaja, pritožbeno sodišče v takšno odločitev ne more poseči, saj ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP). Določitev toženke kot zavezanca za plačilo sodne takse (točka VI izpodbijane zamudne sodbe) pa je odločitev sodišča prve stopnje, ki ne posega v pravni položaj tožnice.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje v točki V izreka zamudne sodbe (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP; tožnica, ki v tem postopku ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbe.