Jedro

V sodni in ustavni praksi ter teoriji se navedena določila razlagajo glede vprašanja statusne oblike, v kateri se lahko opravlja zastopanje, in ki ga opredeljuje v četrtem odstavku 87. člena ZPP zapis ″tudi odvetniška družba‶ tako, da je ta edina pravno organizacijska (statusna) oblika, ki ima lahko status pooblaščenca v civilnih postopkih (kamor spada tudi nepravdni postopek). Samostojen podjetnik tako ni dovoljena statusna oblika zastopanja, ne glede na to, ali ima takšen samostojni podjetnik kot fizična oseba opravljen pravniški državni izpit oziroma ima takšnega opravljen njegov prokurist.

Izrek

I. Pritožba A. A., B. s.p. z dne 23. 2. 2022 kot pooblaščenca nasprotnega udeleženca se kot nedovoljena zavrže. II. Predlagateljica sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 2. 2022 odločilo: - pod točko I. izreka nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev prepovedalo: - približevati in zadrževati se na razdalji manjši od 200 metrov predlagateljici in stanovanju v večstanovanjski hiši na naslovu njenega bivanja ...; - približevati in zadrževati se krajem, kjer se nahaja predlagateljica, na razdaljo manjšo od 200 metrov; - nadlegovati predlagateljico in navezovati z njo stike s komunikacijskimi sredstvi ter vzpostaviti vsakršno srečanje z njo; - odredilo nasprotnemu udeležencu za obdobje šestih mesecev prepustitev stanovanja v večstanovanjski hiši v skupni uporabi na naslovu ... predlagateljici v izključno uporabo v obsegu, kot jo je imel v uporabi sam ter opustitev vseh dejanj, ki bi utegnila otežiti ali ovirati uporabo stanovanja.

- pod točko II. izreka nasprotnemu udeležencu za primer, da ne bi ravnal skladno s tem sklepom, izreklo denarno kazen v višini 300,00 EUR; - pod točko III. izreka odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa; - pod točko IV. izreka odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka; - pod točko V. izreka zavrnilo predlog predlagateljice v presežku, to je v delu, glede višine denarne kazni in glede časovne veljavnosti izrečenih ukrepov.

2. Zoper sklep v odločitvah od točke I. do IV. izreka je pritožbo z dne 23. 2. 2022 kot pooblaščenec nasprotnega udeleženca vložil A. A., B. s.p. V pritožbi je uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP (prav 42 ZNP-1) in predlagal, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v izpodbijanem delu razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo, podredno, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog predlagateljice zavrne ali pa izpodbijani sklep spremeni.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica po svojem pooblaščencu. Navajala je, da je nasprotni udeleženec pritožbo vložil po pooblaščencu A. A., B. s.p., kar je razvidno tudi iz predloženega pooblastila. Iz izpisa iz Poslovnega registra Slovenije na dan 8. 3. 2022, je razvidno, da je tam vpisana samostojna podjetnica s samostojno firmo B. s.p., C. C., skrajšana firma B. s.p., C. C., A. A. pa je vpisan kot prokurist te samostojne podjetnice. A. A. kot prokurist pravno organizacijske oblike samostojnega podjetnika B. s.p. tako zastopa nasprotnega udeleženca v imenu samostojne podjetnice, ki pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker samostojni podjetnik ni dovoljena statusno pravna oblika zastopanja (to je lahko le odvetnik ali odvetniška družba), takšno zastopanje ni dovoljeno. Zato je predlagateljica predlagala, da se vložena pritožba v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZPP zavrže, saj je vložena po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP. V kolikor pritožbeno sodišče pritožbe ne bi zavrglo, predlaga njeno zavrnitev, saj so pritožbeni razlogi neutemeljeni. Predlagateljica je predložila tudi izpis iz Poslovnega registra za B. s.p., C. C. na dan 8. 3. 2022 in članek mag. Igorja Strnada, objavljen v Pravni praksi dne 3. 3. 2022. Priglasila je pritožbene stroške in zahtevala njihovo povrnitev.

4. Na vložen odgovor je kot pooblaščenec nasprotnega udeleženca odgovoril A. A., B. s.p., ter v odgovoru na odgovor na pritožbo navedel, da iz pooblastila nasprotnega udeleženca izhaja, da je ta pooblastil A. A. kot fizično osebo, sedež družbe pa je zgolj dogovorjen naslov za vročanje pošte za pooblaščenca. A. A. ima izpolnjene zakonske pogoje za zastopanje, dejstvo, da je prokurist, pa ni pravno pomembno.

5. Pritožba, ki jo je kot pooblaščenec nasprotnega udeleženca vložil A. A., B s.p. ni dovoljena.

6. V predmetnem postopku, kjer je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu predlagateljice za izrek ukrepov za preprečevanje nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), se glede pravil zastopanja strank (udeležencev) uporabljajo pravila, kot jih določa Zakon o pravdnem postopku - ZPP (42. člen ZNP-1 in člen 22a/1 ZPND). Ta določa, da smejo stranke pravdna dejanja opravljati osebno ali po pooblaščencu (prvi odstavek 86. člena ZPP). Če stranka (udeleženec) procesna dejanja v postopku opravlja po pooblaščencu, sme biti pred okrožnim, višjim in Vrhovnim sodiščem pooblaščenec le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, za zastopanje pred sodiščem pa se lahko pooblasti tudi odvetniška družba (tretji in četrti odstavek 87. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 in člen 22a/1 ZPND). Na takšna določila je bil v vabilu na prvi narok v tej zadevi 11. 1. 2022, ki je bilo nasprotnemu udeležencu vročeno (24. 12. 2021) skupaj s predlogom predlagateljice, nasprotni udeleženec izrecno poučen. Nasprotni udeleženec je odgovor na predlog z dne 28. 12. 2021 vložil po pooblaščencu, ki se je v sami vlogi označil kot A. A., B. s.p., vlogo pa je pooblaščenec podpisal z lastnoročnim podpisom in žigom B. s.p. V odgovoru na predlog je na prvi strani vloge zgoraj vidno zapisan zapis B. s.p., njen naslov, spletni naslov, na skrajni spodnji strani vsakega lista te vloge pa je zapisana številka transakcijskega računa in banke, pri kateri ima ta firma odprt TRR, BIC koda ter davčna in matična številka te firme. V, z odgovorom na predlog hkrati predloženem pooblastilu nasprotnega udeleženca za zastopanje (priloga B1) je kot pooblaščenec naveden A. A., B. s.p., v samem pooblastilu pa je navedeno, da nasprotni udeleženec tega pooblaščenca pooblašča za zastopanje v vseh postopkih, nasprotni udeleženec kot pooblastitelj pa se zavezuje, da bo priznal pooblaščenčevo delo za veljavno in da mu bo poravnal vse njegove stroške, nagrade in izdatke za izvršena opravila, v skladu s predhodnim dogovorom. Ob pooblastilu je bila priložena tudi fotokopija potrdila o opravljenem PDI za A. A. Kot je razvidno iz nadaljnjih podatkov spisa, je A. A., B. s.p., kot pooblaščenec nasprotnega udeleženca sodeloval na opravljenih narokih v tej zadevi, sklep z dne 14. 2. 2022, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu predlagateljice, pa je bil vročen nasprotnemu udeležencu na naslov C. C. 17. 2. 2022. Zoper ta sklep je vložil pritožbo z dne 23. 2. 2022 A. A. kot pooblaščenec nasprotnega udeleženca, v sami pritožbi označen kot A. A., naslov za vročanje B. s.p., in v sami pritožbi podpisan z lastnoročnim podpisom A. A. in z žigom B. s.p. Tudi v pritožbi je na prvi strani zgoraj zapisano ime B. s.p., naslov te firme in njen spletni naslov, na spodnji strani vsakega lista vložene pritožbe pa je zapisan transakcijski račun firme B. s.p. in banka (hranilnica), kjer ima odprt TRR račun, BIC koda ter davčna in matična številka te firme. Iz izpiska iz Poslovnega registra Slovenije (na dan 8. 3. 2022), ki ga je predložila predlagateljica, je razvidno, da je polno ime firme B. s.p., C. C. s.p., ime podružnice pa C. C. s.p., PE ... Skrajšano ime firme je B. s.p. C. C. s.p., zastopnik te firme kot prokurist pa je A. A. 7. Drugi odstavek 350. člena ZPP (v zvezi s členoma 42 ZNP-1 in 22a/1 ZPND) pritožbenemu sodišču nalaga, da ob presoji pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pazi na obstoj določenih konkretno opredeljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, med njimi tudi na bistveno kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje. Kršitev po določbi 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je (vselej) podana, če stranke (udeležence) ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona. Glede na navedeno tako pritožbeno sodišče podanost navedene kršitve sme in v okviru uradnega preizkusa mora presojati le v zvezi s pritožbenim postopkom. Ob takšni presoji vložene pritožbe je pritožbeno sodišče zaključilo, da ta ni dovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni oseba iz tretjega ali četrtega odstavka 87. člena ZPP.

8. Po določilih tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZPP (v zvezi s členoma 42 ZNP-1 in 22a/1 ZPND) je v postopkih pred okrožnim, višjim in Vrhovnim sodiščem lahko pooblaščenec stranke samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, za zastopanje pred sodiščem pa se lahko pooblasti tudi odvetniška družba. V sodni in ustavni praksi ter teoriji se navedena določila razlagajo glede vprašanja statusne oblike, v kateri se lahko opravlja zastopanje, in ki ga opredeljuje v četrtem odstavku 87. člena ZPP zapis ″tudi odvetniška družba‶ tako, da je ta edina pravno organizacijska (statusna) oblika, ki ima lahko status pooblaščenca v civilnih postopkih (kamor spada tudi nepravdni postopek). Samostojen podjetnik tako ni dovoljena statusna oblika zastopanja, ne glede na to, ali ima takšen samostojni podjetnik kot fizična oseba opravljen pravniški državni izpit oziroma ima takšnega opravljen njegov prokurist. Vložena pritožba v predstavljeni vsebini in predstavljena vsebina pooblastila, na katerega se je ″pooblaščenec‶ v vloženi pritožbi skliceval, v povezavi s podatki iz poslovnega registra dopuščajo le zaključek, da pritožbo kot pooblaščenec nasprotnega udeleženca ni vložila samostojna fizična oseba ampak oseba v statusno pravni obliki, ki ni odvetniška družba. Oznaka pooblaščenca nasprotnega udeleženca kot A. A., B. s.p. in podpis vlagatelja pritožbe z lastnoročnim podpisom A. A. in žigom firme B. s.p. ob vseh zapisanih identifikacijskih podatkih same firme na prvi strani in vseh nadaljnjih straneh vložene pritožbe, vključno s samo predstavljeno vsebino pooblastila, na katerega se v pritožbi pritožnik tudi sklicuje, dopušča zgolj zaključek, da je nasprotni udeleženec pooblastil za zastopanje osebo v okviru pravno organizacijske statusne oblike samostojnega podjetnika. Torej je v osebi pooblaščenca, ki je vložil pritožbo, podan zadržek, zaradi katerega izdaja veljavnega pooblastila ni mogoča, takšne napake pa po določilih ZPP ni mogoče odpraviti (ne gre namreč za položaj nepredložitve pooblastila za zastopanje, ki ga ureja 98. člen ZPP)1. Pritožbeno sodišče je zato takšno pritožbo, ki jo je vložila kot pooblaščenec oseba, ki takšnega svojstva ne more imeti (četrti odstavek 343. člena ZPP), kot nedovoljeno zavrglo (člen 352 ZPP v zvezi s členoma 42 ZNP-1 in 22a/1 ZPND). S takšno odločitvijo sicer ne bo poseženo tudi v pravico do pritožbe samega nasprotnega udeleženca. Ta ne bo prizadeta. Kot je predstavljeno namreč že zgoraj, sklep z dne 14. 2. 2022 z vročitvijo na naslov, kot je izpostavljen že zgoraj, ni bil pravilno vročen. Zato pa bo moralo sodišče prve stopnje sklep z dne 14. 2. 2022 nasprotnemu udeležencu ponovno neposredno vročiti in mu tako omogočiti uresničitev pravice do pritožbe. To pa tudi po morebitnem novem pooblaščencu, če bo ta izpolnjeval pogoje iz tretjega ali četrtega odstavka 87. člena ZPP.

9. Glede na sprejeto odločitev o pritožbi predlagateljica sama trpi svoje pritožbene stroške (osmi odstavek 22a. člena ZPND).

1 za dejanja takšnih oseb pred okrožnim sodiščem ZPP (v 90. členu) določa, da se šteje, da niso opravljana; pritožba pooblaščenca, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP zoper sodno odločbo, ki jo izda okrajno sodišče, pa se kot nedovoljena zavrže (drugi odstavek 89. člena)