Jedro

Za določitev varščine po drugem odstavku 275. člena ZIZ morajo biti smiselno podani pogoji po 272. členu ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem ugovornem postopku znova zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 24. 09. 2010. Vsebina začasne odredbe je, da se toženi stranki prepove obremenitev ali razpolaganje z nepremičnino 275/1 k.o. X ter da se ji prepove nadaljnjo gradnjo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tudi podredni predlog tožene stranke, naj se tožeči stranki naloži plačilo varščine v višini 50.000,00 EUR.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da bo ugovoru tožene stranke ugodeno. Podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožnica navaja, da je sodišče odločilo brez kakršnegakoli dokaznega postopka. Po stališču pritožbe še vedno niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe iz drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ (1). Pritožnica najprej nasprotuje ugotovitvi sodišča o verjetnem obstoju terjatve. Meni, da tožeča stranka z ničemer ne izkazuje svoje lastninske pravice v spornih zemljiščih. Trdi, da je sedaj govora tudi o pridobitvi lastninske pravice za M., ki pa ni stranka tega postopka. Trdi, da tožeča stranka ni podala nikakršnih dokazov glede svoje lastninske pravice. Že zgolj bežen vpogled v zazidalni načrt bi potrdil trditve tožene stranke.

3. Posegi v okolico, na katere se sklicuje izpodbijani sklep, nimajo nikakršne zveze z nepremičnino, v zvezi s katero je izdana začasna odredba. To velja tako za podrta drevesa, kakor za gradnjo garaže. Pritožba meni, da obstoj pogoja nastanka težko nadomestljive škode ni podan. Prav tako pa meni, da ni podan pogoj iz 3. alineje drugega odstavka in pogoj iz tretjega odstavka 272. člena ZIZ. Toženka je namreč v zaključni fazi gradnje stanovanjske hiše. To gradi na podlagi gradbenega dovoljenja. Prebiva v najemniškem stanovanju in ji tako vsakomesečno nastaja škoda. Poleg tega je plačala dela za gradnjo po pogodbah. Nazadnje pa pritožba napada še odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za položitev varščine. To je tožena stranka zahtevala na podlagi 275. člena ZIZ in po njenem mnenju so izpolnjeni vsi pogoji za položitev takšne varščine.

4. Pritožba ni utemeljena.

Glede verjetnega obstoja terjatve:

5. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi prvega sodišča glede verjetnega obstoja terjatve. Pri tem se sklicuje na svoje razloge v razveljavitvenem sklepu, opr. št. I Cp 1271/2011 ter na razloge izpodbijanega sklepa. Ti razlogi utemeljujejo sklep o verjetnem obstoju lastninske pravice tožeče stranke in ne M., kot skuša zmotno prikazati pritožba. Bistvo trditvene podlage tožeče stranke je v tem, da večstanovanjske zgradbe, v katerih so predlagatelji etažni lastniki, stojijo na parceli, ki je bila v času zgraditve teh objektov enovita parcela. Ta je bila odvzeta pravnemu predniku tožene stranke, ki je zanjo prejel tudi odškodnino. To pa pomeni, da so bili tožniki tisti, ki so imeli na tej parceli pravico uporabe. Pravica uporabe pa se je kasneje pretvorila v lastninsko pravico.

Glede razloga, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena:

6. Ta razlog je podan glede začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve. Pritožbeno sodišče se sklicuje na razloge sodišča prve stopnje, pritožba glede tega razloga pa ne pove ničesar novega.

Glede grožnje težko nadomestljive škode:

7. Ta predpostavka se nanaša na začasno odredbo prepovedi nadaljnje gradnje. Pritožba trdi, da naj bi bili posegi (na primer posek drevoreda) storjeni na nepremičninah, ki niso predmet začasne odredbe. Tudi, če navedeno drži, pa je nesporno, da je tožena stranka opravljala gradbena dela tudi na sporni parceli, parc. št. 275/1 k.o. X in jih namerava tudi v prihodnje. To je navsezadnje tudi razlog, da se izdani začasni odredbi upira. Zato je moralo pritožbeno sodišče le še pravno presoditi, ali bi verjetno izkazanemu lastniku z opisanimi gradbenimi posegi v (verjetno izkazano) njegovo nepremičnino lahko nastala težko nadomestljiva škoda. Odgovor je pritrdilen.

Glede tehtanja škode na eni in drugi strani (3. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ):

8. Ker gre tu za rezervne razloge, se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo. Začasna odredba je bila namreč utemeljena že iz drugih razlogov.

Glede plačila varščine (drugi odstavek 275. člena ZIZ):

9. Predlog dolžnika, naj upnik plača varščino (drugi odstavek 275. člena ZIZ – kar je povsem ločen primer od tistega iz prvega odstavka istega člena) predstavlja zavarovanje morebitne dolžnikove odškodninske terjatve, če bi se kasneje izkazalo, da njegova terjatev po tožbi (glavna terjatev – v konkretnem primeru: ugotovitev lastninske pravice) ni utemeljena. Tak predlog ne more biti zgolj pavšalen, marveč mora smiselno ustrezati merilom za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Verjeten obstoj odškodninske terjatve se pri tem presoja pogojno. Tožnikov predlog v obravnavani zadevi je bil v luči smiselne uporabe 272. člena ZIZ pavšalen ter ga je sodišče pravilno zavrnilo.

10. Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP (2)).

(1) Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998 do Uradni list RS, št. 26/2011).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 in nadaljnji).