Jedro

V primeru stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo ZGO-1, v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb zapisnika o obravnavi, ki je njegov obvezni sestavni del, ni mogoče nadomestiti z golo izjavo geodetskega podjetja, da je bilo poskrbljeno za seznanitev v skladu z zakonom. Izjava v smislu tretjega odstavka 146. člena ZEN bi morala omogočiti preizkus vsaj glede okoliščin, da so bile v določbi drugega ostavka tega člena navedene osebe o objavi elaborata predhodno izkazano seznanjene ter da so imele možnost podati pripombe in da je bila vsaka dana pripomba obravnavana, po potrebi – glede na njeno vsebino – tudi v smislu prvega odstavka 82. člena ZEN.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02132-00293/2008-19 z dne 5. 1. 2010 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje v 1. točki izreka odločil, da se odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02132-00293/2008-2 z dne 21. 8. 2008, o vpisu novega dela stavbe ID 657-2599-27, pusti v veljavi, v 2. točki izreka pa, da stroškov postopka ni. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka po izdaji citirane odločbe, s katero je bil, na predlog družbe A. d.d., vpisan nov del stavbe na naslovu … na podlagi 93. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN), izdala sklep št. 02132-00893-5 z dne 9. 10. 2008, da se postopek izdaje citirane odločbe (postopka vpisa novega dela stavbe v kataster stavb), na predlog tožeče stranke, obnovi, upoštevaje določbo 9. točke prvega odstavka 260. člena ZUP, ker v postopku vpisa novega dela stavbe niso sodelovale vse upravičene stranke. V skladu z 81. členom ZEN zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb lahko vloži investitor gradnje, lastnik parcele, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe. Po določbi 82. člena ZEN mora geodetsko podjetje ali projektant v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo in lastniku stavbe oz. vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi. Če je stavba zgrajena pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), v skladu z določili 146. člena ZEN lahko zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb vloži katerakoli oseba, ki izkaže pravni interes, če gre za stavbo, ki ima več delov stavbe. Pred vložitvijo zahteve za vpis stavbe v kataster stavb mora geodetsko podjetje ali projektant z vsebino elaborata za vpis stavbe v kataster stavb seznaniti vlagatelja zahteve, lastnika zemljišča, na katerem stavba stoji, lastnika stavbe ali lastnika delov stavb ali imetnika stavbne pravice. To stori tako, da elaborat za vpis stavbe v kataster stavb objavi na oglasi deski v stavbi ali razgrne v prostorih upravnika stavbe. Seznanitev mora trajati najmanj 15 dni. Seznanitev mora biti opravljena tako, da se upoštevajo predpisi o varstvu osebnih podatkov. V času prvega odločanja je del stavbe št. 27 v izmeri 263 m2, v naravi predstavljal kletno etažo stavbe … z naslovom …, tožeča stranka pa je bila v času odločanja vpisana kot lastnik dela stavbe …, kar pomeni, da je imela v predmetnem postopku pravico sodelovati kot stranka. V obnovljenem postopku je upravni organ pozval vlagatelja zahteve za vpis novega dela stavbe v kataster stavb, da v roku 30 dni dopolni elaborat tako, da geodetsko podjetje opravi razgrnitev podatkov iz elaborata ter da upravnemu organu prve stopnje o tem posreduje izjavo, kot to določa 146. člen ZEN. Iz predloženih listin izhaja, da je pooblaščeno geodetsko podjetje dne 21. 12. 2009 upravnemu organu prve stopnje posredovalo izjavo o razgrnitvi elaborata za del stavbe, v kateri geodetsko podjetje zagotavlja, da je bil elaborat za izdelavo predmetnega vpisa objavljen v objektu z naslovom … v skladu z določili 146. člena ZEN, kot tudi, da morebitnih pripomb na razgrnjen elaborat podjetje ni prejelo. Izjavo pooblaščenega geodetskega podjetja se v skladu z določbo tretjega odstavka 146. člena ZEN šteje kot dokaz, da je podjetje poskrbelo za seznanitev vseh upravičencev z vsebino elaborata z objavo na oglasni deski oz. razgrnitvijo v prostorih upravnika stavbe na način, kot je predpisano v drugem odstavku 146. člena ZEN. Ker je bil obnovljen postopek dopolnjen v obsegu, kot je bilo določeno s sklepom o uvedbi obnove postopka z dne 9. 10. 2008, je upravni organ prve stopnje odločil tako, kot je razvidno iz izreka izpodbijane odločbe. Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor s svojo odločbo št. 3532-253/2008-7 z dne 7. 7. 2010. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev iz razlogov po 3., 2. in 1. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Vztraja pri navedbah, ki jih je podala že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo in v kateri je izrecno navedla, da ustna obravnava s prikazom razgrnitve elaborata in njegovo primerjavo s stanjem v naravi ni bila opravljena in da tudi elaborat ni bil objavljen na oglasni deski ali stavbi po določbi 146. člena ZEN v trajanju 15 dni, da ni bil opredeljen čas, v katerem naj bi bil elaborat razgrnjen ter da ni obstajala oglasna deska v stavbi, v katerem bi se naj objekt nahajal, saj objekta v naravi v času razgrnitve sploh več ni bilo. Dejstvo je namreč, da je bil objekt, v katerem bi se naj nahajal sporni del stavbe št. 27 v celoti porušen in v tem delu opravljen izkop gradbene jame za izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta X. Navedeno dejstvo je bilo znano tako predlagatelju upravnega postopka kakor tudi upravnemu organu, razvidno pa je tudi iz predloženih zapisnikov gradbenega dnevnika z dne 1. 12. 2009, po katerem se je v tem času, ko bi se naj opravljala primerjava elaborata s stanjem v naravi, na nadomestnem objektu že izvajala IV. gradbena faza. Na tem delu zemljišča se je namreč že od leta 2008 izvajala gradnja, na podlagi pravnomočnega in dokončnega gradbenega dovoljenja in torej del objekta, ki naj bi bil evidentiran v tem času sploh ni obstajal in torej sploh ni bilo mogoče izvajati postopka vpisa novega dela stavbe z navajanimi identifikacijskimi podatki, še najmanj v obnovljenem postopku, ki je potekal na podlagi odločbe organa prve stopnje z dne 9. 10. 2008. Upravni organ ni imel nikakršne dokazne podlage, na podlagi katere bi lahko sklepal, da je bilo zadoščeno kogentnim zakonskim določbam ZEN. Iz izjave pooblaščenega geodetskega podjetja z dne 21. 12. 2009, ki jo je upravni organ prve stopnje prejel dne 23. 12. 2009, o razgrnitvi elaborata za vpis dela stavbe št. 27 v stavbi št. 0657-2599, ki bi se naj nahajala na naslovu …, pa tudi ne izhajajo podatki o tem, v katerem času naj bi bil elaborat objavljen, kdaj je potekel 15 dnevni rok za njegovo objavo, ali je bila opravljena obravnava in primerjava stanja elaborata s stanjem v naravi v skladu z določbo 146. člena ZEN. V predloženih listinah se namreč sploh ne navaja, da so bila opravljena procesna dejanja po določbi 82. člena ZEN, prav tako evidentiran etažni prostor št. 27 na podlagi predloženega zemljiškoknjižnega izpisa sploh ne predstavlja etažnega dela stavbe na naslovu …, ki se ga navaja kot veljavni sedež razgrnitve. Posledično so tudi napačni zaključki, da niso bile dane pripombe na objavljeni elaborat, saj te sploh niso bile možne, glede na to, da dela stavbe št. 27 v času razgrnitve elaborata sploh ni bilo, saj je v naravi predstavljal kletno etažo porušenega objekta, na katerem je bila izkopana gradbena jama že v letu 2008. V posledici take odločitve je upravni organ prve stopnje torej nepopolno ugotovil dejansko stanje, zmotno uporabil materialno pravo in zagrešil bistvene kršitev določb postopka, zato je potrebno izpodbijani akt odpraviti. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo spremeni tako, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da se odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02132-00293/2008 z dne 21. 8. 2008 odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Prizadeta stranka A. d.d., v odgovoru na tožbo povzema ugotovitve upravnega organa prve stopnje in navaja, da del stavbe 27 v izmeri 263 m2 v naravi predstavlja kletno etažo zgradbe … je nov del. Celotna stavba ima enak naslov ter hišno številko in sicer …, zato je neresnična navedba tožeče stranke, da bi moral biti elaborat objavljen na drugem naslovu. Navedeni prostor ne obstaja več, saj je bil podrt pri izgradnji novega objekta, ki sega tako globoko, da je moral biti kletni prostor uničen, vendar je v času trajanja postopka še obstajal. Predmet vpisa je del stavbe, katera je v solasti prizadete stranke in zato je imela vso pravico vložiti predlog za vpis, ne glede na to, komu sedaj pripada parcela nad delom gradnje. V času, ko je potekal postopek vpisa, je sporni del stavbe spadal k zgradbi. V zvezi z navedbo tožeče stranke, da ni bil izveden postopek obravnave s prikazom poteka razdelitve tega dela stavbe navaja, da 82. člen ZEN določa, da mora geodetsko podjetje v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo in lastniku stavbe oz. vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratu v naravi. Povzema tudi določbo 146. člena ZEN, po kateri je v primeru, če je bila stavba zgrajena pred uveljavitvijo ZGO-1, geodetsko podjetje dolžno z vsebino elaborata za vpis stavbe v kataster stavb seznaniti vlagatelja zahteve, pri čemer to stori tako, da elaborat objavi na oglasni deski v stavbi ali razgrne v prostorih upravnika stavbe. Seznanitev pa mora trajati najmanj 15 dni. Ker je določba 146. člena ZEN glede uporabe sredstva seznanitve upravičenih strank glede na starost stavbe oz. datum izgradnje stavbe, specialna v odnosu na določbo 82. člena ZEN, je geodetsko podjetje ravnalo pravilno, ko je namesto obravnave na terenu opravilo seznanitev z objavo na oglasni deski. Predlaga, da sodišče tožbo zavrže oz. da tožbeni zahtevek kot neutemeljen v celoti zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 31. 1. 2012 odgovarja na navedbe stranskega udeleženca. Navaja, da je elaborat, na podlagi katerega je bila izdana odločba o vpisu dela stavbe št. 27 nepravilna, saj je izdana za neobstoječ etažni objekt. V elaboratu je namreč lega tega etažnega dela na parc. št. 1248/3 k.o. …, ki v času vlaganja zahteve za vpis novega dela stavbe ni bila v lasti družbe A. d.d. kot predlagatelja etažnega vpisa. Glede na lego nepremičnine, gre celo za neobstoječ vpis, saj je ta etažni prostor zajet tudi v elaboratu, ki ga je izdelala pooblaščena družba B. d.o.o. dne 26. 7. 2010 s priloženim sklepom iste geodetske uprave z dne 29. 7. 2010. V zemljiškem katastru in katastru stavb je namreč v skladu s 4. členom ZEN možno vpisati le evidence podatkov o zemljiščih in stavbah, ki dejansko obstojijo. Iz poglavja VII. ZEN povzema zakonsko opredelitev stavbe in posameznega dela stavbe ter kako se določajo etaže. Navaja tudi, da so bile v postopku vpisa kršene določbe 87. in 93. člena ZEN. Poslovno stanovanjski objekt X. je bil kot nova stavba vpisan v kataster stavb po postopku, ki je določen za vpis delov stavbe v kataster stavb ob vpisu celotne stavbe, to pa je bilo izvršeno z izdajo sklepa Območne geodetske uprave Maribor, št. 02132-00840/2010-2 z dne 29. 7. 2010. Tako izpodbijana odločba z dne 5. 1. 2010 in odločba z dne 21. 8. 2008 nakazuje neobstoječe dejansko stanje in sta v nasprotju z zadnjo izdano odločbo z dne 29. 7. 2010. Ker je pred izgradnjo zgoraj navajanega objekta bilo potrebno porušiti stari objekt, bi se ob tej rušitvi nenazadnje morala tudi izbrisati stara stavba iz katastra stavb, kar seveda pomeni, da mora izbrisati tudi njen fizični del kot etažna lastnina po določbi 94. člena ZEN. Predlaga, da sodišče v celoti zahtevku tožeče stranke ugodi oz., da se po podrednem zahtevku izpodbijana odločba v celoti odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožba je utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ v obnovljenem postopku pustil v veljavi odločbo o vpisu novega dela stavbe št. 027 v stavbi št. 02599 v katastrski občini … s podatki, ki izhajajo iz izreka odločbe št. 02132-00293/2008-2 z dne 21. 8. 2008. Sporno v obravnavani zadevi pa je, ali je bil postopek za izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb voden tako, da bi tožeča stranka mogla v njem sodelovati oz. imela možnost izjaviti se o odločilnih dejstvih, na katerih temelji izpodbijana odločitev. Tožeča stranka namreč zatrjuje, da ji ta možnost ni bila dana, in sicer da gre v posledici navedenega za vpis dela stavbe, ki ne obstaja v elaboratu na parc. št. 1248/3 k.o. …, ki v času vlaganja zahteve za vpis novega dela stavbe ni bila v lasti družbe A. d.d. kot predlagatelja etažnega vpisa.

V Pravilniku o vpisih v kataster stavb (Pravilnik) je v 20. členu predpisana vsebina elaborata za vpis stavbe v kataster stavb, pri čemer je pod točko b) prvega odstavka kot obvezni sestavni del naveden zapisnik obravnave, v 21. členu pa je predpisan postopek, po katerem mora geodetsko podjetje seznaniti z vsebino elaborata investitorja gradnje ali lastnika stavbe oz. lastnika delov stavbe. To stori na obravnavi, na kateri mora geodetsko podjetje navedenim osebam pokazati predlog elaborata za vpis stavbe v kataster stavb oz. potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratu in stanja v naravi ter jim omogočiti, da dajo na predlog svoje pripombe. O obravnavi pa se mora voditi tudi zapisnik s tam predpisano vsebino. Obveznost geodetskega podjetja, da v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opravi obravnavo in lastniku stavbe oz. vsakega posameznega dela stavbe pokaže potek razdelitve delov stavbe, primerjavo poteka v elaboratu in v naravi, določa tudi ZEN v 82. členu (prvi odstavek).

Iz podatkov predloženega upravnega spisa je razvidno, da elaborat za vpis stavbe v kataster stavb zapisnika obravnave ne vsebuje. Vsebuje pa izjavo geodetskega podjetja, ki je elaborat izdelalo (izjava C. d.o.o. z dne 21. 12. 2009), da je bil elaborat objavljen v objektu … v skladu s 146. členom ZEN in da na razgrnjen elaborat in izmere ni bilo nobene pripombe.

Iz drugega odstavka 146. člena ZEN izhaja, da mora v primeru, če je bila stavba zgrajena pred uveljavitvijo ZGO-1, geodetsko podjetje pred vložitvijo zahteve za vpis stavbe v kataster stavb z vsebino elaborata za vpis stavbe v kataster stavb seznaniti vlagatelja zahteve, lastnika zemljišča, na katerem stavba stoji, lastnika stavbe ali lastnika delov stavb ali imetnika stavbne pravice. To stori tako, da elaborat za vpis stavbe v kataster stavb objavi na oglasni deski v stavbi ali razgrne v prostorih upravnika stavbe, seznanitev pa mora trajati najmanj 15 dni. Iz tretjega odstavka citiranega člena pa izhaja, da mora elaborat za vpis stavbe v kataster stavb vsebovati izjavo geodetskega podjetja, da je poskrbelo za seznanitev iz prejšnjega odstavka. Vendar pa po presoji sodišča navedenih zakonskih določb ni mogoče razlagati v pomenu, da je v primeru stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo ZGO-1, v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb mogoče zapisnik o obravnavi, kot njegov obvezni sestavni del, nadomestiti z golo izjavo geodetskega podjetja, da je bilo poskrbljeno za seznanitev v skladu z zakonom, ki je ni mogoče preizkusiti. Izjava v smislu tretjega odstavka 146. člena ZEN bi po mnenju sodišča morala omogočiti preizkus vsaj glede okoliščin, da so bile v določbi drugega ostavka tega člena navedene osebe o objavi elaborata predhodno izkazano seznanjene ter da so imele možnost podati pripombe in da je bila vsaka dana pripomba obravnavana, po potrebi – glede na njeno vsebino – tudi v smislu prvega odstavka 82. člena ZEN. Predpisana objava elaborata namreč ne more predstavljati gole formalnosti, pač pa je njen namen lahko le v varstvu pravic tam navedenih oseb v postopku vpisa stavbe v kataster stavb, ki pa se lahko uresničuje le na način, da je tam navedenim osebam dejansko omogočeno seznaniti se z elaboratom in na podatke v elaboratu podati pripombe, ki s strani geodetskega podjetja morajo biti nato ustrezno obravnavane. Tudi predlagatelj zakona v obrazložitvi predloga ZEN (poročevalec Državnega zbora št. 116/2005) ni podal razlogov za omejitev pravic lastnika stavbe oz. lastnikov delov stavb, zgrajenih pred uveljavitvijo ZGO-1, v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb, v primerjavi z lastnikom stavbe oz. lastniki delov stavb zgrajenih pred uveljavitvijo ZGO-1 (82. člen ZEN). Določbo drugega odstavka 146. člena ZEN (v predlogu tedaj 147. člen) je obrazložil zgolj z navedbo, da je pred vložitvijo zahteve za vpis predpisana seznanitev lastnika stavbe in vlagatelja z vsebino elaborata za vpis. Zato je določbo tretjega odstavka 146. člena ZEN, v povezavi z določbami drugega odstavka tega člena, treba ob uporabi gramatikalne, logične, sistematične, teleološke in zgodovinske metode razlagati v pomenu in z vsebino, kot je navedlo sodišče. Ker izjava v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb v spisni dokumentaciji upravnih spisov v obravnavani zadevi ne omogoča preizkusa navedenih okoliščin, izpodbijana odločitev pa je bila izdana v obnovljenem postopku na podlagi 9. točke prvega odstavka 260. člena ZUP, torej iz razloga, ker v prvotnem postopku tožeči stranki ni bila dana možnost za sodelovanje v postopku vpisa spornega dela stavbe, sodišče ne more pritrditi zaključku prvostopenjskega organa, da je bil elaborat razgrnjen vsem upravičenim strankam in da jim je bila dana možnost, da se glede elaborata izjasnijo ter da v obnovljenem postopku niso bila ugotovljena dejstva, ki bi pripeljala do drugačne odločitve, kot je bila že sprejeta z odločbo upravnega organa prve stopnje št. 02132-00293/2008-2 z dne 21. 8. 2008. Zato so utemeljeni tožbeni ugovori tožeče stranke, da jim v postopku za vpis dela stavbe v kataster stavb ni bila dana možnost sodelovanja v postopku oz., da jim tudi ni bila dana možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Glede na to, da se s strani tožeče stranke uveljavljana kršitev pravice do sodelovanja v postopku odrazi v postopku za vpis stavbe oz. dela stavbe v kataster stavb, v kršitvi materialnih določb ZEN, ki sodelovanje strank ob pravilni uporabi določb ZEN predvideva zgolj v (predupravnem) postopku izdelave elaborata, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prve odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku mora biti tožeči stranki zagotovljena pravica do podaje pripomb k elaboratu, predvsem v smislu, da vpisani podatki o stavbi in posameznih delih stavb ustrezajo resničnemu stanju v naravi, saj so zaradi dopolnjevanja te evidence v zemljiško knjigo tudi to podatki o nepremičnini, glede katere pravna razmerja -o lastniku- evidentira zemljiška knjiga. Geodetsko podjetje pa bo moralo te pripombe ustrezno obravnavati in glede na rezultat po potrebi elaborat spremeniti.

Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu priznalo stroške v višini 350,00 € z uveljavljenim 20% DDV.