Jedro

Če je pravdna stranka dokazala zatrjevano dejstvo, potem je dokazno breme na nasprotni stranki, da dokaže, da dejstvo ne obstoji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. I 99/03165, z dne 12.01.1999, ohranilo v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v znesku 8.679,70 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.1998 dalje do plačila in v 3. točki izreka za izvršilne stroške v višini 13.781,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.01.1999 dalje do plačila, v preostalem delu pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 4.500,00 SIT. Proti smiselno ugoditvenem delu takšne odločitve sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje toženec zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. in 3. točke 353. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 4/77, v nadaljevanju ZPP/77). Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in v skladu z zakonom "popravi napako sodišča prve stopnje". Meni, da je bil tako imenovani "dokazni postopek" pred sodiščem prve stopnje "zastrašujoča farsa". Trajal je le 2 minuti in 47 sekund, v tem času je sodišče vpogledalo kos papirja, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je tožeča stranka dejansko ali fiktivno poslala neko knjigo na toženčev nekdanji naslov ter še papir, iz katerega je razvidno, da je naročilnica, izpolnjena na toženčevo ime. Ne samo, da toženec že sedem let ne živi na naslovu T...jeva 18, ali da na naročilnici sploh ni njegov podpis, sodišče prve stopnje je kršilo zakon že s tem, ko je zaključilo, da toženec na glavno obravnavo ni prišel. Čeprav iz vabila na glavno obravnavo ni bilo razvidno, ali je obravnava zakazana za deveto ali morda deseto uro, je bil na obravnavo pripravljen priti že ob deveti uri, le da je 2 minuti in 47 sekund zamudil, v razpravni dvorani pa je bil "kompleten avditorij", vključno s tožečo stranko. V skladu z določbo 344. člena ZPP/77 je bila pritožba vročena tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni podala. Pritožba ni utemeljena. Odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je bilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke delno ugodeno, je z vidika ugotovljenega dejanskega stanja in z materialnopravnega vidika pravilna. Tožeča stranka je svoja zatrjevana dejstva (neplačani zapadli dolg toženca iz naslova pogodbenega razmerja med pravdnima strankama) po oceni pritožbenega sodišča dokazala, tožencu pa jih ni uspelo izpodbiti. Toženec ne zanika, da bi knjigo prejel, navaja pa, da podpis na naročilnici, ki je podlaga temu zahtevku, ni njegov, pa tudi, da njegov naslov že dolgo ni tak, kot izhaja iz naročilnice. Toženec smiselno torej prereka obstoj pogodbenega razmerja med pravdnima strankama in svoj dolg do tožeče stranke, vendar za zatrjevana dejstva ne predloži nobenih dokazov. Stališče toženca, da mu za navedena dejstva ni potrebno predložiti dokaze, je napačno, saj ZPP/77 v 219. členu določa, da mora stranka navesti vsa dejstva in predlagati tudi vse dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Glavna obravnava dne 06.07.1999 se je pričela ob deset minut čez deveto uro dopoldne in ne ob devetih, končala pa v petih minutah in ne v dveh minutah ter 47 sekund, kot to zatrjuje pritožnik. Vabila, ki ga je toženec prejel, v spisu ni, zato njegove vsebine pritožbeno sodišče ne more presojati, lahko pa iz odredbe sodnice prvostopenjskega sodišča na list.št. 9 ugotovi, da je bila glavna obravnava razpisana za uro, ko se je dejansko začela. Končana je bila resda hitro, vendar opravljena popolno in brez zavlačevanja. Tožeča stranka je vztrajala pri tožbi ter v spis zgolj še vložila dve listini, nato je sodišče prve stopnje sprejelo dokazni sklep in dokazovanje pravilno in zakonito zaključilo. Kot izhaja iz zapisnika z glavne obravnave (list.št.10), ki je javna listina, njegova vsebina pa zato velja za resnično, je toženec v razpravno dvorano vstopil ob 9.15 uri, vendar že po zaključku glavne obravnave, tako da je njegovo grajanje postopka sodišča prve stopnje neutemeljeno. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP/77, na katere v skladu z določbo drugega odstavka 365. člena ZPP/77 pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi določbe 368. člena ZPP/77 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Določila zveznega zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji ta odločba, je sodišče uporabilo na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99) ter prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-1), po katerem se ta predpis v Sloveniji smiselno še uporablja kot republiški predpis.