Jedro

Tožnica je v pravno relevantnem obdobju na državnem tekmovanju v športni disciplini dosegla 1. mesto, na mednarodnem tekmovanju pa 3. mesto, zato je v obravnavani zadevi izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 47. člena v zvezi s 24. členom ZŠtip (dosežen izjemen dosežek na posameznem področju družbenega življenja) za nadaljnje izplačevanje Zoisove štipendije.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo odločbi št. ... z dne 19. 3. 2013 in št. ... z dne 12. 11. 2013 (I. točka izreka). Tožnici je priznalo pravico do nadaljnjega prejemanja Zoisove štipendije za šolsko leto 2012/2013 v znesku 66,05 EUR mesečno (II. točka izreka) in hkrati toženo stranko zavezalo, da ji v 30 dneh izplača vse zapadle neizplačane štipendije z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega zapadlega zneska od vsakega 16. v mesecu za pretekli mesec do plačila (III. točka).

Navedeno sodbo izpodbija tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve celotnega zahtevka oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vztraja na stališču, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 16. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ker tožničini dosežki v šolskem letu 2011/2012 na državni ravni ne izpolnjujejo pogoja stopnjevitosti. Za tožničino tekmovanje ni izkazano, da je organizirano na dveh ali več stopnjah na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno. Pravilnik namreč ne določa, da se upošteva kakršnakoli drugačna ali smiselno enaka stopnjevitost. Glede uporabe 6. alineje 15. člena Pravilnika pa meni, da se tudi v tem primeru enakovrednost izjemnega dosežka veže na dosežke iz prve do pete alineje 15. člena Pravilnika. Glede na namen Pravilnika je namreč pri udeležbi na tekmovanjih bistvenega pomena dejstvo, da udeleženec pridobi možnost udeležbe na tekmovanju po predhodnem izboru.

V konkretnem primeru ni izpolnjen niti pogoj izjemnega dosežka na mednarodni ravni iz 17. člena Pravilnika, saj iz potrdila ... z dne 20. 8. 2012 ne izhaja, na podlagi katerega predhodnega izbora na državnem tekmovanju se je tožnica uvrstila na mednarodno tekmovanje.

Ker je sodišče napačno uporabilo navedene določbe Pravilnika, je napačno zaključilo, da je doseženo 1. mesto na državnem tekmovanju in 3. mesto na mednarodnem tekmovanju mogoče šteti za izjemni dosežek v skladu s šesto alinejo 15. člena Pravilnika.

Tožnica v pisnem odgovoru prereka navedbe tožene stranke, vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih iz izpodbijane sodbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane ugoditvene sodbe, izdane ob prepričljivo ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku nadalje ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti katerekoli druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih tožena stranka zatrjuje povsem pavšalno in brez kakršnekoli utemeljitve.

Ob bistveno pravilni in prepričljivi dejanski ugotovitvi, da je tožnica v pravno relevantnem obdobju na državnem tekmovanju v ... dosegla 1. mesto, na mednarodnem tekmovanju pa 3. mesto, je v obravnavani zadevi izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 47. člena v zvezi s 24. členom Zakona o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 59/2007 s poznejšimi spremembami; ZŠtip) za nadaljnje izplačevanje Zoisove štipendije. Ne gre namreč za dejansko stanje iz 48. člena ZŠtip za mirovanje štipendijskega razmerja in neizplačevanje Zoisove štipendije v šolskem letu 2012/2013, kot je bilo zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava odločeno v predsodnem upravnem postopku. Izpodbijana zavrnilna posamična upravna akta je zato sodišče prve stopnje kot nezakonita utemeljeno odpravilo, tožnici priznalo pravico do nadaljnjega prejemanja Zoisove štipendije v šolskem letu 2012/2013 v višini 66,05 EUR mesečno ter posledično toženo stranko zakonito zavezalo k izplačilu zapadlih zneskov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Povsem zmotno in zato nesprejemljivo je materialno pravno naziranje tožene stranke, da zgolj zaradi drugačne organiziranosti tekmovanja v ..., kot je določeno v 16. členu Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Ur. l. RS, št. 51/2008 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju Pravilnik), ki sicer dejansko predpisuje organiziranost tekmovanj na dveh ali več stopnjah na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno, rezultatov v ... ne bi bilo mogoče šteti za izjemen dosežek. V potrdilu … zveze Slovenije z dne 18. 10. 2012 in izpovedi predsednika ... zveze Slovenije A.A., je dovolj podlage za razlogovanje, da se športna tekmovanja z loparji, kot so namizni tenis, tenis, squash in tudi badminton odvijajo na turnirjih, vključno z državnimi. To pa pomeni, da so tudi izjemni dosežki na takih tekmovanjih glede na vsebino, nagrajenost ali drugo merilo iz 16. do 19. člena Pravilnika, enakovredni izjemnim dosežkom iz prve do pete alinee 15. člena istega podzakonskega pravnega akta. Gre torej dejansko za izjemni dosežek iz šeste alinee 15. člena v zvezi z 20. členom Pravilnika, ki ju je potrebno uporabiti prav zaradi drugačne organiziranosti in izvedbe tekmovanj na državni ravni, kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje.

Vsakršna drugačna razlaga in uporaba šeste alinee 15. člena v zvezi z 20. členom Pravilnika, še zlasti na način, za katerega se zavzema tožena stranka, ko vztraja na stališču stopenjske organiziranosti tekmovanj tudi v badmintonu na ravni izobraževalne ustanove, občine ali regionalno, bi bilo v nasprotju z namenom Pravilnika. Še več, bila bi v nasprotju z namenom Zštip in to brez razumne podlage po izenačevanju organiziranosti tekmovanj v vseh športnih zvrsteh, čeprav je celo splošno znano, da se tekmovanja v športih z loparjem odvijajo na turnirjih in izjemni dosežki izkazujejo z razvrščanjem na državnih ali mednarodnih jakostnih lestvicah. Hkrati bi pomenila neenako obravnavo izjemnih dosežkov na obravnavanem športnem področju zgolj iz razloga, ker se tekmovanja in uvrščanja na lestvico ter posledično na državno in mednarodno raven odvijajo na turnirjih in ne na način, kot nekateri drugi športi na vzgojno-izobraževalni stopnji, občinsko ali regionalno. Pritožba tožene stranke v tej smeri je tako morala ostati brezuspešna.

Ker je glede na obrazloženo izpodbijana ugoditvena sodba ob pravilno uporabljenem materialnem pravu ter popolno in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju po presoji pritožbenega sodišča povsem pravilna in zakonita, je bilo potrebno pritožbo v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrniti in razsoditi, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe.