Jedro

Prenehanje dejavnosti s. p. ne pomeni prenehanja stranke, saj ima tožena stranka (ista fizična oseba, ki je bila prej podjetnik), še vedno procesno sposobnost (sposobnost biti pravdna stranka). Sam izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra torej na potek pravde nima nobenega vpliva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 9127/2012 z dne 25. 1. 2012 ostane v 1. in 3. odstavku izreka v celoti v veljavi (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 675,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožba tožeče stranke v celoti zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, v vsakem primeru s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da se pritožba zavrne kot neutemeljena. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bila tožba vložena zoper toženo stranko R. P. s. p.. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka prevzela obveznost kot samostojni podjetnik (tožena stranka navedenemu ni ugovarjala) in ne kot potrošnik, zato se je postopek pravilno vodil po pravilih postopka v gospodarskih sporih (2. točka prvega odstavka 481. člena ZPP) pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, kot stvarno pristojnemu sodišču (7. točka prvega odstavka 32. člena ZPP). Dejstvo, da je bila tožena stranka dne 31. 1. 2013 izbrisana iz poslovnega registra, tega ne spremeni. Prenehanje dejavnosti s. p. ne pomeni prenehanja stranke, saj ima tožena stranka (ista fizična oseba, ki je bila prej podjetnik), še vedno procesno sposobnost (sposobnost biti pravdna stranka). Postopka, ki se je začel zoper s. p., zaradi prenehanja dejavnosti tudi ni potrebno prekiniti (in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene), saj je stranka že od vsega začetka ista fizična oseba(1). Sam izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra torej na potek pravde nima nobenega vpliva, zato se sodišče prve stopnje do tega (pravno neodločilnega) dejstva ni bilo dolžno posebej opredeljevati in očitani kršitvi 11. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nista podani.

6. Enako kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, ko je sodišče meritorno odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, in sicer: - da je bil med pravdnima strankama sklenjen ustni dogovor, s katerim se je tožeča stranka zavezala opraviti izmero in izris nepremičnin, tožena stranka pa se je zavezala za ta izdelek plačati; - da je tožena stranka naročen in izdelan izris in meritve nepremičnin prejela; - da je tožeča stranka za opravljeno storitev toženi stranki izstavila račun v višini 3.900,00 EUR; - da tožena stranka temelju in višini računa ni nasprotovala in, - da je tožena stranka ves čas obljubljala plačilo vtoževanega računa.

7. Navedbe pritožnice, češ da sodišče ni pojasnilo vseh okoliščin sklenjene pogodbe (na kakšen način naj bi bila domnevna ustna pogodba sklenjena, kakšna naj bi bila njena vsebina, kdo in kdaj naj bi jo sklenil,....) se glede na zgoraj ugotovljena dejstva, na katera je pritožbeno sodišče vezano (prvi odstavek 358. člena ZPP) izkažejo kot nerelevantne. Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka zadošča, da tožeča stranka poda trditve, da je med pravdnima strankama obstajal temelj vtoževane obveznosti in kakšna je njegova višina. Tej zahtevi je tožeča stranka zadostila(2), zmogla pa je tudi dokazno breme, saj iz predložene korespondence pravdnih strank izhaja, da tožena stranka temelju in višini obveznosti ni nasprotovala, celo več - tožeči stranki je ves čas obljubljala plačilo vtoževanega računa. S tem je uspela izpodbiti glavni ugovor tožene stranke, da tožeči stranki ni naročila nobenih storitev in da z njo ni bila v nobenem poslovnem razmerju. Drugih konkretiziranih ugovorov (npr. glede predmeta pogodbe, cene,...) tožena stranka ni podala, oziroma so bili le-ti v celoti pavšalni, zato so brezpredmetna navajanja v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo vseh okoliščin sklenjene podjemne pogodbe oziroma, da so bile že trditve tožeče stranke v tej smeri nezadostne. Kajti, če tožeča stranka dokaže, da ima tožena stranka do nje neporavnane obveznosti in jih ta v celoti priznava, drugih konkretnih ugovorov pa ne poda, tedaj so vsakršne dodatne trditve in pojasnjevanja odveč.

8. Pri tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je v našem pravnem redu uveljavljena prosta dokazna ocena, kar pomeni, da sodnik ni vezan na nobena zakonska pravila o dokazni moči posameznih dokaznih sredstev. Obstoj ustnega dogovora o meritvi in izrisu nepremičnin se torej lahko dokazuje s katerimkoli relevantnim dokaznim sredstvom in ne zgolj z zaslišanjem prič, ki so sodelovale pri njegovi sklenitvi, kot skuša to zmotno prikazati pritožba. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je bilo mogoče navedeno dejstvo ugotoviti že z izvedbo pisnih dokazov. V kolikor pa tožena stranka ni delila/ne deli istega mnenja, bi morala na naroku vztrajati pri zaslišanju predlaganih prič. Kasnejše sklicevanje, kot na primer sedaj v pritožbi, je prepozno, saj tožeča stranka ni izkazala, da očitane kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (286.b člen ZPP). Pritožnica v pritožbi navaja, da kršitve ni grajala pravočasno, ker je bila tožena stranka prepričana, da sodišče ne more ugoditi tožbi, kar pa ne more biti opravičljiv razlog.

9. Končno pritožnica ne more uspeti niti z navajanjem, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, ko je štelo, da je lahko neoblično sklenjena pogodba, ki predstavlja del strogo oblične pogodbe. Takšno stališče je zmotno. Sodišče prve stopnje je res uvodoma navedlo, da je bil prvotni cilj pravdnih strank sklenitev projektantske pogodbe, katere opravilni del bi predstavljal tudi opravo meritev in izris nepremičnin. Vendar med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je zaradi nastopa finančnih težav na strani tožene stranke odpadla volja za sklenitev projektantske pogodbe. Pravila, ki veljajo za slednjo, zato postanejo irelevantna (torej tudi zahteva obličnosti) in je sodišče prve stopnje dogovor, da bo tožeča stranka za toženo stranko opravila izris in izmero nepremičnin, tožena stranka pa ji bo za to delo plačala, pravilno umestilo pod pojem podjemne pogodbe (619. člen OZ). Na ta način sodišče prve stopnje tudi ni prekoračilo trditvene podlage tožeče stranke. Sodišče namreč presoja vrsto pogodbe na podlagi dejanskih trditev pravdnih strank, ki so bile za presojo podjemne pogodbe ustrezne in zadostne. Kako, če sploh stranka pogodbo poimenuje, pa ni pomembno, saj pravo pozna sodišče (iura novit curia).

10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člen ZPP).

11. Glede na navedeno in ker obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. O stroških tega pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu z določilom prvega odstavka 154. in 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. členom ZPP. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka in sicer tožena stranka zaradi tega, ker s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa zaradi tega, ker njeni stroški niso bili potrebni, saj njen odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi v tej zadevi.

13. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

(1) Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2005, str. 329. (2) Tožeča stranka je zatrjevala, da je za toženo stranko na podlagi ustno sprejete in potrjene ponudbe opravila meritve in izris stanja nepremičnin parc. št. 4660/2, 4660/1 in 4661/3 k. o. X, za kar je toženi stranki dne 21. 4. 2010 izstavila račun v višini 3.900,00 EUR, katerega pa tožena stranka ni plačala.