Jedro

Pritožnika imata prav, ko ugotavljata, da je sodišče prve stopnje v odločbi o izvršitvi kazni enega leta in petih mesecev zapora z delom v splošno korist uporabilo napačen zakon. Iz sodbe je razvidno, da je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno v mesecu decembru leta 2011, ko je veljal Kazenski zakonik KZ-1 (Ur. list 55/2008 z dne 4.6.2008 in naslednji). Ta zakon se je pričel uporabljati 27.05.2009 in se je uporabljal do 14.05.2012, torej tudi v času, ko je bilo kaznivo dejanje, za katerega je bila obtoženka spoznana za krivo, storjeno. V določbi četrtega odstavka 86. člena tega zakona je bilo določeno, da se lahko kazen zapora do dveh let izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. S tem, ko je sodišče obtoženki določilo 1030 ur dela v splošno korist in pri tem uporabilo napačen predpis, je v škodo obtoženke prekršilo kazenski zakon, tako, kakor to pravilno ugotavljata tudi oba pritožnika. Zaradi vsega navedenega je bilo tako potrebno njunima pritožbama ugoditi in izpodbijano sodbo v odločbi o načinu izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist spremeniti tako, da je obtoženka dolžna opraviti v roku dveh let 480 ur takega dela.

Izrek

I. Pritožbama obtoženke in njenega zagovornika se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji oziroma načinu izvršitve kazni 1 (enega) leta in 5 (petih) mesecev zapora z delom v splošno korist spremeni tako, da se število ur, ki jih mora obtoženka opraviti, zniža na 480 ur.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče obtoženo spoznalo za krivo, da je storila kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po drugem odstavku 277. člena KZ-1. Izreklo ji je kazen enega leta in petih mesecev zapora, za katero je odločilo, da se bo skladno z osmim odstavkom 86. člena KZ-1B izvršila tako, da obtoženka v obdobju dveh let od izvršljivosti sodbe opravi 1030 ur dela v splošno korist, izvrševanje dela pa pripravi, vodi in nadzoruje Probacijska enota, ki mora o neizpolnjevanju nalog obtoženke ali pa o izmikanju stika s svetovalcem obveščati Okrožno sodišče. V stroškovnem delu sodbe je sodišče na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obtoženko deloma oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, naložilo pa ji je v plačilo sodno takso po tarifni št. 7113 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 250,00 EUR.

2. Zoper to sodbo se pritožujeta obtoženka in njen zagovornik. Oba uveljavljata isti pritožbeni razlog, t.j. kršitev kazenskega zakona v povezavi z odločbo o kazenski sankciji. Predlagata, da sodišče njunima pritožbama ugodi in izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji oz. o načinu izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist spremeni tako, da se ji število ur dela v splošno korist zniža na 480 ur.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Pritožnika imata prav, ko ugotavljata, da je sodišče prve stopnje v odločbi o izvršitvi kazni enega leta in petih mesecev zapora z delom v splošno korist uporabilo napačen zakon. Iz sodbe je razvidno, da je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno v mesecu decembru leta 2011, ko je veljal Kazenski zakonik KZ-1 (Ur. list 55/2008 z dne 4.6.2008 in naslednji). Ta zakon se je pričel uporabljati 27.05.2009 in se je uporabljal do 14.05.2012, torej tudi v času, ko je bilo kaznivo dejanje, za katerega je bila obtoženka spoznana za krivo, storjeno. V določbi četrtega odstavka 86. člena tega zakona je bilo določeno, da se lahko kazen zapora do dveh let izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. S tem, ko je sodišče obtoženki določilo 1030 ur dela v splošno korist in pri tem uporabilo napačen predpis, je v škodo obtoženke prekršilo kazenski zakon, tako, kakor to pravilno ugotavljata tudi oba pritožnika. Zaradi vsega navedenega je bilo tako potrebno njunima pritožbama ugoditi in izpodbijano sodbo v odločbi o načinu izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist spremeniti tako, da je obtoženka dolžna opraviti v roku dveh let 480 ur takega dela.

5. Preizkus izpodbijane sodne odločbe, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v mejah iz 383. člena ZKP nikakršnih nepravilnosti ni pokazal, zaradi česar je bilo potrebno obema pritožbama ugoditi in izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP spremeniti tako, kakor je videti iz izreka.

6. Oba pritožnika sta s pritožbama uspela, oziroma je odločitev pritožbenega sodišča v korist obtoženi, zaradi česar izrek o stroških pritožbenega postopka na podlagi drugega odstavka 98. člena ZKP kot nepotreben odpade.