Jedro

Odpoved najemodajalca sodi v trditveno podlago tožbe na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov in poseben oblikovalni tožbeni petit za prenehanje najemnega razmerja ni potreben.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče toženi stranki naložilo, da mora v roku 15 dni od prejema sodbe izprazniti poslovne prostore in sicer: salon in dvorišče v izmeri 585,60 m2 ter kleparsko delavnico z dvoriščem v izmeri 471,90 m2, oboje na naslovu D. 370, L., vpisano pri zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani, parc. št. 55/1, k.o. X, in jih izpraznjene oseb in stvari izročiti tožeči stranki v posest, da ne bo potrebna prisilna izvršba.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in uveljavljala pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlagala spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in stroškovno posledico, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Zmotno je pritožbeno stališče, da se odpoved najemnega razmerja lahko uveljavlja le z ustreznim oblikovalnim tožbenim predlogom in ker takega tožeča stranka ni uveljavljala, je tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov nesklepčen, zaradi česar bi ga prvostopenjsko sodišče moralo zavrniti.

Ni sporno, da je bila najemna pogodba med pravdnima strankama sklenjena za nedoločen čas. Po 1. odstavku 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP), se pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno. V odpovedi mora biti navedeno, do katerega dne se mora najemnik izseliti iz poslovnih prostorov in jih izročiti odpovedovalcu oziroma, do katerega dne jih je najemodajalec dolžan prevzeti (2. odstavek 26. člena ZPSPP). Po 2. odstavku 29. člena ZPSPP izda sodišče nalog o izpraznitvi poslovnega prostora na podlagi odpovedi najemodajalca in zahteve za izpraznitev poslovnega prostora. Iz navedenega določila nedvoumno izhaja, da odpoved najemodajalca sodi v trditveno podlago tožbe na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov in poseben oblikovalni tožbeni petit za prenehanje najemnega razmerja ni potreben. Zgoraj citirani določbi o sodni odpovedi najemne pogodbe in odločanju sodišča pomenita le, da odpoved pogodbe najemodajalec najemniku posreduje preko sodišča, medtem ko je naloga sodišča le odločanje o zahtevku na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov. Tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov zato ni nesklepčen. Sklicevanje pritožnika na sodbo VSL opr. št. II Cp 2295/2004, utemeljujoč pritožbeno stališče, da se mora odpoved najemne pogodbe uveljavljati v tožbenem predlogu, pa ni sprejemljivo, ker ne gre za identično situacijo, saj se navedena odločba nanaša na stanovanjsko najemno razmerje, za katerega pa ZPSPP ni uporabljiv.

Pritožnica pa neutemeljeno izpodbija sodbo, ker naj bi se odpovedni rok iztekel 23. 5. 2009 in je sodišče nepravilno odločilo z zamudno sodbo po stanju na dan izdaje sodbe, namesto pravilno po stanju na dan, ko so se izpolnili pogoji za izdajo zamudne sodbe, to pa je dne 12. 10. 2008, tedaj pa se odpovedni rok še ni iztekel. Po določbi 1. odstavka 311. člena ZPP sicer res sme sodišče toženi stranki naložiti opravo določenih dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave, kar smiselno uveljavlja pritožnica. Vendar izjemo od tega pravila določa 3. odstavek 311. člena ZPP prav za najemna oziroma zakupna razmerja, saj dopušča izdajo sodbe, s katero se tožena stranka obsodi na izročitev stvari, dane v najem ali zakup, še preden je zakupno razmerje prenehalo. Drugače povedano: zapadlost obveznosti na izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov v obravnavanem primeru ni pogoj za izdajo sodbe.

Prvostopenjsko sodišče je tudi pojasnilo, zakaj ni sledilo tožbenemu predlogu za izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov do 2. 6. 2009. Ker je zamudno sodbo izdalo šele po navedenem dnevu, je toženi stranki določilo 15 dnevni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti izpraznitve in izročitve poslovnega prostora, kar je nedvomno v prid toženi stranki.

Ker so bili torej za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi pogoji še pred samo izdajo izpodbijane sodbe, saj zapadlost izpolnitvenega zahtevka glede na 3. odstavek 311. člena ZPP ni bila pogoj za izdajo zamudne sodbe, tudi ni utemeljen pritožbeni očitek bistvene postopkovne kršitve po 8. točki 2. odstavka 338. člena ZPP, ker sodišče toženi stranki ni vročalo vloge tožeče stranke z dne 25. 3. 2009. Navedene vloge sodišče prve stopnje sploh ni obravnavalo, ker glede na potek postopka sploh ni bila relevantna.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je ob reševanju pritožbe dolžno po 2. odstavku 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških tožene stranke temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom in 155. členom ZPP in je posledica njenega neuspeha v pritožbenem postopku.