Up-19/92

31. 5. 1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku preizkusa ustavne pritožbe ZZP, ki jo zastopa J.T. na seji senata dne 31. maja 1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba ZZP zoper sodbo Vrhovnega sodišča VI Ips 20/92 z dne 29.11.1992 in zoper odločbo Volilne komisije 18. volilne enote za izvedbo volitev člana Državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov št. 008-1/92 z dne 24.11.1992 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča RV Ips 20/92 z dne 29.11.1992, s katero je to Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo pritožnika zoper sklep volilne komisije 18. volilne enote za izvedbo volitev člana Državnega sveta o pritožbi stranke glede razporeditve kandidatov na listo. V tej pritožbi je pritožnik uveljavljal nepravilnosti v razvrstitvi kandidatov na listo. Po navedbi pritožnika bi morala volilna komisija izžrebati črko, od katere bi razvrščala kandidate po abecednem redu, ne pa kandidata, od katerega jih je potem razvrstila. Posledica je bila, da je bil njihov kandidat Karl Bole uvrščen na konec in ne na začetek liste. Volilna komisija je to pritožbo obravnavala kot ugovor po 103. členu Zakona o volitvah v Državni zbor in ga je zavrgla zaradi zamude roka in pomanjkanja legitimacije.

2.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče pritožbo zoper ta sklep volilne komsiije zavrnilo. Pri tem je sicer ugotovilo, da je sklepanje volilne komisije nepravilno in da ne gre za ugovor po 103. členu navedenega zakona. Vendar je po mnenju sodišča pritožba nedovoljena z obrazložitvijo, da niti Zakon o državnem svetu niti Zakon o volitvah v Državni zbor ne predvidevata posebnega pravnega sredstva za izpodbijanje nepravilnosti pri žrebu oziroma določanju vrstnega reda kandidatov.

3.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je bila s tako sodbo kršena ustavno zajamčena pravica do sodnega varstva, določena v 23. členu Ustave. Hkrati tudi navaja, da je zaradi nedovoljene pritožbe Vrhovno sodišče kršilo ustavno zajamčeno pravico do enakosti pred zakonom.

4.V izpodbijani sodbi je sicer nepravilno stališče, da po določbah ZVDZ ni pravnega sredstva za odpravo kršitev v kandidacijskem postopku, nastalih po predložitvi liste kandidatov (torej pri njenem potrjevanju, pri žrebanju vrstnega reda itd.). Tako stališče bi pomenilo, da je pravno sredstvo le zoper kršitve, ki jih naredijo udeleženci teh postopkov, ne pa tudi zoper kršitve, ki jih naredijo organi, ki postopek vodijo (volilne komisije) - kar ne drži. Odpravo nekaterih takih kršitev omogoča že 104. člen ZVDZ, ki Republiški volilni komisiji omogoča, da zaradi kakršnekoli nezakonitosti ali celo nepravilnosti razveljavi ali spremeni odločbe volilnih komisij volilnih enot, vendar le "najpozneje do dneva, določenega za objavo list kandidatov". Po objavi list kandidatov to seveda ni več možno. Morebitnih nezakonitosti pri žrebu, ki mu sledi takoj objava list, torej tudi z uporabo 104. člena ZVDZ praviloma ni mogoče odpraviti. Pač pa dajeta tako ZVDZ v 109. členu kot tudi ZDSve v 49. členu (ZVDZ kandidatom in predstavnikom list kandidatov, ZDSve pa kandidatom, interesnim organizacijam in lokalnim skupnostim) pravico do pritožbe zoper odločitve vollne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov. O pritožbi odloča Državni zbor oziroma Državni svet, zoper njegovo odločitev pa je še posebna pritožba na Ustavno sodišče. To posebno pritožbo na Ustavno sodišče ima po 50. členu ZDSve sicer samo tisti kandidat, ki je bil po odločitvi Republiške volilne komisije izvoljen, pa mu Državni svet mandata ni potrdil, ne pa tudi neizvoljeni kandidati - toda tem vsekakor ostaja možnost vložitve običajne ustavne pritožbe. Pravico do pritožbe na Državni svet po 49. členu ZDSve namreč nedvomno imajo, saj je morebitno nezakonitost, ki jo je storila kandidacijska komisija v kandidacijskem postopku, treba smiselno šteti za njeno "odločitev, ki lahko vpliva na potrditev mandatov" (kadar je namreč bistveno vplivala na možnosti posameznega kandidata za izvolitev).

5.Ker se po 51. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, v tem primeru pa pravno sredstvo po 49. členu ZDSve ni bilo uporabljeno, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

6.Ta sklep je Ustavno sodišče sprejelo na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču in sicer soglasno na seji senata v sestavu: predsednik dr. Lovro Šturm in člana dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senata:

dr. Lovro Šturm