24.11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 579/2003 z dne 14. 4. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo pritožnice zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločitev upravnih organov o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo, ker bivša lastnica ob podržavljenju ni bila jugoslovanska državljanka, po 12. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) pa nihče drug ne izpolnjuje pogoja za vstop v njen položaj.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje, da izpodbijana odločitev pomeni kršitev pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave), načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), 26. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71 in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPDPP) ter 2., 15. in 17. člena Splošne deklaracije človekovih pravic. Odločitev Vrhovnega sodišča naj bi pomenila nedopustno diskriminacijo oseb po kriteriju državljanstva. Glede na to, da se izpodbijana odločitev opira na sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 34/2000 z dne 11. 10. 2001, naj bi šlo za "evidentno prikrito diskriminacijo oseb po kriteriju narodnostne pripadnosti", ki naj bi bila prav tako nedopustna kot očitna diskriminacija oseb po kriteriju državljanstva iz prvega odstavka 9. člena ZDen. Glede na to, da je zakonodajalec ZDen sprejel z namenom popraviti krivice, ki so bile v povojnem obdobju storjene s poseganjem države v lastninska razmerja, pritožnica meni, da ni imel nobenega razumnega razloga, ki bi utemeljeval različno ureditev pravnega položaja oseb glede na njihovo državljanstvo oziroma narodnostno pripadnost. Poleg tega, da naj bi bila taka ureditev v nasprotju z EKČP, MPDPP in Splošno deklaracijo človekovih pravic, naj bi pomenila tudi kršitev načela pravne varnosti iz 2. člena Ustave.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na 2. člen Ustave, saj ta neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela.

4.Splošna deklaracija človekovih pravic, ki ni bila sprejeta v obliki mednarodne pogodbe, je sicer del mednarodnega običajnega prava. Vendar pritožnica s sklicevanjem na določbo 15. člena deklaracije ustavne pritožbe ne more utemeljiti, ker se navedena določba nanaša na pravico do državljanstva, predmet izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča pa ni odločitev o državljanstvu.

5.Glede na to, da je vsebina 14. člena EKČP, 26. člena MPDPP ter 2. člena Splošne deklaracije človekovih pravic enaka določbi 14. člena Ustave, vsebina 17. člena Splošne deklaracije človekovih pravic pa določbi 33. člena Ustave, je Ustavno sodišče očitke pritožnice, ki se nanašajo na kršitev navedenih določb mednarodnih pogodb oziroma mednarodnega običajnega prava, presojalo v okviru zatrjevanih kršitev 14. in 33. člena Ustave. Vendar je presodilo, da so očitki o teh kršitvah očitno neutemeljeni.

6.Dejstvo, da je zakonodajalec iz kroga denacionalizacijskih upravičencev izločil osebe, ki v času podržavljenja niso imele jugoslovanskega državljanstva, ne more biti razlog za zatrjevanje diskriminacije v tej ustavni pritožbi. Določba prvega odstavka 9. člena ZDen bi sicer lahko bila ustavno sporna, če zakonodajalec za razlikovanje med državljani Jugoslavije in tujimi državljani ne bi imel ustavnodopustnih razlogov. O ustavnih vprašanjih, ki jih sproža ta ustavna pritožba, pa je Ustavno sodišče že odločalo v zadevi, ki je zadevala tudi ustavnosodno presojo prvega in drugega odstavka 9. člena ZDen in sicer gre za odločbo št. U-I- 23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS IV, 43). Ustavno sodišče je z njo med drugim odločilo, da določbi prvega in drugega odstavka 9. člena ZDen nista v neskladju z Ustavo, pri čemer so za to ustavno pritožbo relevantni zlasti deli obrazložitve pod B.-II. in B.-III.

7.Ker je Ustavno sodišče že presodilo, da razlikovanje po kriteriju državljanstva pri uveljavljanju pravice do denacionalizacije ni v neskladju z Ustavo, tudi z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan