Jedro

Zaradi okoliščine, da tožnik kot kupec gozda ni bil določen s strani prodajalke po metodi javne dražbe, glede prometa s predmetnim gozdom ni mogoče zaključevati, da je potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, kar pa je razlog za neodobritev pravnega posla (druga alinea tretjega odstavka 19. člena ZKZ). Postopanje, kot se ga je poslužil tožnik, ko je kot eden od predkupnih upravičencev izposloval od prodajalke sklenitev pogodbe v nasprotju z zakonom, predstavlja obid zakona. V posledici takega postopanja je tožnik uspel izposlovati sklenitev pogodbe, katere (ne)odobritev je v tej zadevi sporna, po ponudbeni ceni, namesto da bi bila pogodba sklenjena po na javni dražbi doseženi najvišji ceni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odpravilo odločbo Upravne enote Kamnik (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z dne 24. 4. 2012 (v 1. točki izreka), zavrnilo odobritev pravnega posla, sklenjenega 7. 11. 2011 s kupoprodajno pogodbo med prodajalko Republiko Slovenijo – Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Ljubljana in tožnikom kot kupcem glede kmetijskega zemljišča parc. št. 291/0 k.o. …, po prodajni ceni 6.798,00 EUR (v 2. točki izreka) ter ugotovilo, da stroški pritožbenega postopka niso zaznamovani (v 3. točki izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ z odločbo z dne 24. 4. 2012 predmetni pravni posel odobril. Vendar pa je po presoji drugostopenjskega organa napačno uporabil materialno pravo in napačno ugotovil dejansko stanje. Po drugem odstavku 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) se določi prednostnega upravičenca v primeru, ko je več teh uvrščenih na isto mesto in ko gre za nepremičnino, ki je stvarno premoženje države, na podlagi metode javne dražbe. Tožnik pa se na poziv SKZG ni odzval ter je pred začetkom javne dražbe vložil pri prvostopenjskemu organu vlogo za odobritev pravnega posla in ji priložil podpisano kupoprodajno pogodbo za nakup zemljišča. Njegova vloga za odobritev pravnega posla je bila sicer pravočasna, vendar pa ga prodajalec v skladu z določbo drugega odstavka 23. člena ZKZ ni določil za kupca. Glede na to ni izpolnjen pogoj iz 3. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ za odobritev pravnega posla, zato je drugostopenjski organ odločitev prvostopenjskega organa o odobritvi pravnega posla, ki ga je sklenil tožnik, odpravil ter sam odobritev tega pravnega posla zavrnil. Tožnik vlaga tožbo iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da je v postopku za odobritev pravnega posla potrebno upoštevati le tiste predkupne upravičence, ki so v zakonskem roku vložili zahtevo za odobritev pravnega posla. Tako vlogo pa je vložil le tožnik, ostala dva predkupna upravičenca pa ne. S tem sta slednja tudi izgubila položaj predkupnega upravičenca ter ga je ohranil le tožnik, ki v posledici tega meni, da ni bilo zakonitih pogojev za razpis javne dražbe. Drugostopenjski organ se tudi ne bi mogel opreti na sodbo tega sodišča I U 516/2011. Tožnik meni, da je izpodbijana odločba drugostopenjskega organa nezakonita ter sodišču predlaga, da jo odpravi. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je tožbo poslalo v odgovor tudi ostalim strankam v predmetnem upravnem postopku kot strankam z interesom v tem upravnem sporu. Odgovoril je B.B., v odgovoru pa navaja, da je ves čas aktivno sodeloval v postopku nakupa nepremičnine, vloge za odobritev pravnega posla pa ni vložil, ker ni razpolagal s kupoprodajno pogodbo, ki je navedena kot obvezna priloga v obrazcu. S podpisano kupoprodajno pogodbo je razpolagal samo tožnik, zato je on edini lahko vložil vlogo za odobritev pravnega posla. Po končani javni dražbi pa se je že iztekel 60 dnevni rok za oddajo vloge.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je mogla biti tožniku, ki je bil edini od sprejemnikov ponudbe za prodajo gozda, parcele št. 291/0 k.o. …, ki je (pravočasno) vložil vlogo za odobritev pravnega posla (ta okoliščina ni sporna), odobritev pravnega posla zavrnjena iz razloga, ker ga kot kupca prodajalka Republika Slovenija ni izbrala na javni dražbi (na podlagi druge alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, po kateri se ne odobri pravnega posla, če promet ni potekal po postopku in na način, kot določa ta zakon).

Iz spisne dokumentacije upravnih spisov izhaja, da je bilo po izteku roka za sprejem ponudbe za prodajo gozda, parcele št. 291/0 k.o. …, ugotovljeno, da je sprejemnikov ponudbe več, ter da so trije od teh lastniki zemljišč, ki mejijo na gozd, ki se prodaja in da so navedeni tako predkupni upravičenci po osmem odstavku 47. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG), ter da je zaradi tega prvostopenjski organ prodajalko Republiko Slovenijo (SKZG) obvestil, da mora izmed teh predkupnih upravičencev na podlagi 3. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ določiti kupca na podlagi javne dražbe. Iz spisne dokumentacije je dalje razvidno, da sta se javne dražbe udeležila dva od navedenih predkupnih upravičencev (C.C., B.B.), od katerih je za B.B. prodajalka Republika Slovenija (SKZG) prvostopenjskemu organu sporočila, da je ponudil najvišjo ceno (13.596,00 EUR), ter da se tožnik javne dražbe ni udeležil, je pa edini sprejemnik ponudbe za prodajo predmetnega gozda, ki je pravočasno (v roku iz prvega odstavka 22. člena ZKZ) vložil vlogo za odobritev pravnega posla.

Sodišče se s prvostopenjskim organom strinja, da je dejansko stanje, ki ga je ugotovil v postopku za odobritev pravnega posla, ki je bil uveden na podlagi vloge tožnika, in sicer da so za nakup gozda od tistih, ki so podali izjave o sprejemu ponudbe, po 47. členu ZG trije predkupni upravičenci uvrščeni na isto mesto (po desetem odstavku tega člena ima namreč lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, prednostno pravico pri nakupu tega gozda), dajalo podlago za določitev kupca po metodi javne dražbe, ob analogni uporabi 3. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ (ker gre v bistvenih sestavinah za enak primer). Po navedeni zakonski določbi (namreč) mora med kmeti, ki so kot predkupni upravičenci uvrščeni na isto mesto, če gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države, določiti kupca prodajalec na podlagi metode javne dražbe.

To pa pomeni, da zaradi okoliščine, ki ni sporna, da namreč tožnik kot kupec gozda, parc. št. 291/0 k.o. … ni bil določen s strani prodajalke po metodi javne dražbe (ker se je izrecno odpovedal sodelovanju na javni dražbi, medtem ko sta se ostala predkupna upravičenca te udeležila), glede prometa s predmetnim gozdom (pridobitve lastninske pravice s pravnim poslom, ki je predmet odobritve) tudi po presoji sodišča ni mogoče zaključevati, da je potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, kar pa je razlog za neodobritev pravnega posla (druga alinea tretjega odstavka 19. člena ZKZ).

Sodišče se s tožnikom strinja, da sprejemnikov ponudbe za nakup predmetnega gozda, ki sta se udeležila javne dražbe, nista pa (pravočasno) vložila vloge za odobritev pravnega posla, ni mogoče (več) šteti za predkupna upravičenca, saj pravnega posla z nobenim (tudi ne najboljšim ponudnikom na javni dražbi) brez (pravočasne) vloge, ki je nista podala, ni mogoče odobriti. Vendar pa tudi pravni posel, za katerega odobritev je tožnik sam podal zahtevo, za to ne izpolnjuje zakonskih pogojev. Tako postopanje namreč, kot se ga je poslužil tožnik, ko je kot eden od predkupnih upravičencev izposloval od prodajalke Republike Slovenije (še preden je bila ta seznanjena s situacijo treh predkupnih upravičencev, uvrščenih na isto mesto, ki terja izbiro kupca na javni dražbi) sklenitev pogodbe v nasprotju z zakonom (s prej citirano določbo drugega odstavka 23. člena ZKZ), predstavlja obid zakona. V posledici takega postopanja je tožnik uspel izposlovati sklenitev pogodbe, katere (ne)odobritev je v tej zadevi sporna, po ponudbeni ceni (sodelovanje na javni dražbi pa izrecno odklonil), namesto da bi bila pogodba sklenjena po na javni dražbi doseženi najvišji ceni.

Tožbeni ugovor, da si je drugostopenjski organ nepravilno razlagal razloge sodbe tega sodišča I U 516/2011 z dne 15. 2. 2012, pa je pravno nerelevanten, kajti navedena sodba ni formalni pravni vir, na katerem bi izpodbijana odločba temeljila.

V zvezi z navedbami stranke z interesom B.B. v odgovoru na tožbo, da je ves čas aktivno sodeloval v postopku nakupa predmetnega gozda, da pa vloge za odobritev pravnega posla ni vložil, ker ni razpolagal s kupoprodajno pogodbo, ki je navedena kot obvezna priloga v obrazcu, sodišče še dodaja, da je vlogo za odobritev pravnega posla treba vložiti v roku iz prvega odstavka 22. člena ZKZ; to popolnoma jasno izhaja iz zakona. Vrhovno sodišče pa je že v sodbi X Ips 365/2010 z dne 9. 6. 2011 - na kar spominja Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 - zavzelo stališče, da vlogi za odobritev pravnega posla ni treba priložiti sklenjene pogodbe o pravnem poslu, ampak zadošča sklic na sprejem ponudbe (to glede na tedaj že uveljavljeno sodno prakso, da pogodba v smislu zavezovalnega posla velja za sklenjeno s trenutkom, ko je ponudnik prejel izjavo o sprejemu ponudbe, npr. sodna odločba Vrhovnega sodišča II Ips 835/2007 z dne 28. 1. 2009). V takem primeru je po odobritvi pravnega posla (pri čemer o vseh vlogah upravna enota vodi en postopek) prodajalec dolžan kupcu izstaviti overjeno zemljiškoknjižno dovolilo zaradi vknjižbe prenosa lastninske pravice (v primeru neizpolnitve te obveznosti lahko predkupni upravičenec, čigar pravni posel je odobren, po pravnomočnosti odločbe o odobritvi zahteva izpolnitev s tožbo). Ne glede na povedano sodišče dodaja, da upravno sodna praksa navedenim stališčem Vrhovnega sodišča vedno ni (v celoti) sledila; prav z namenom poenotenja sodne prakse glede sodnega varstva položaja udeležencev v postopku prodaje kmetijskih zemljišč, ki je urejen v ZKZ, pa je bilo sprejeto omenjeno Načelno pravno mnenje. Kot je iz upravnih spisov razvidno, se je tudi v predmetni zadevi prvostopenjski organ (in tudi stranke) seznanil z navedenim načelnim pravnim mnenjem, vendar ob koncu postopka, tako da na tek postopka v njem zavzeta stališča niso mogla vplivati (rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla se je pred tem že iztekel). Ob sicer že podani presoji sodišča, da je bila odobritev pravnega posla tožniku zakonito odrečena, sodišče dodaja, da bi tudi v tej točki obrazložitve navedene okoliščine kazale na potrebo po ponovitvi celotnega postopka prodaje predmetnega gozda, od objave ponudbe dalje.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnil. O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.