Pridobivanje podatkov iz evidenc s strani detektivov

Datum

24.06.2025

Številka

07120-1/2025/279

Kategorije

Pridobivanje OP iz zbirk

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pridobivanja podatkov iz evidenc s strani detektivov v skladu s 37. členom ZDD-2.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Detektiv v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZDD-2 opravlja detektivsko dejavnost na podlagi pisnega pooblastila naročnika, iz katerega je razvidno delovno področje iz tega zakona, namen in obseg danega pooblastila. Za opravljanje svoje dejavnosti mora detektiv torej imeti ustrezno pisno pooblastilo naročnika.

V skladu s 37. členom ZDD-2 ima detektiv v okviru pisnega pooblastila (ta mora vsebovati delovno področje iz 34. člena ZDD-2, namen in obseg danega pooblastila) naročnika ali odredbe sodišča pravico pridobivati podatke iz uradnih evidenc, če je do tega upravičen naročnik ali če to izrecno določa ZDD-2 ali drug zakon.

IP meni, da detektivi ne bi smeli imeti v delu, ki se nanaša na obdelave osebnih podatkov in druge oblike posegov v zasebnost, pooblastil, ki bi presegala pravne podlage za zakonito pridobivanje osebnih podatkov ali drugih oblik posegov v zasebnosti posameznika s strani naročnika. Detektiv tako na podlagi 37. člena ZDD-2 ne sme zbirati podatkov iz evidenc, če do tega ni upravičen naročnik, ki je nanj prenesel to pooblastilo, ali če tega izrecno ne določa ZDD-2 ali drug zakon. Obseg pridobivanja osebnih podatkov iz evidenc v skladu s 37. členom ZDD-2 je torej določen oziroma omejen na način, da lahko detektiv pridobiva osebne podatke le v obsegu, ki ga določa ZDD-2 ali drug zakon, v preostalem delu pa le v obsegu, do katerih je upravičen naročnik.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP uvodoma splošno pojasnjuje, da je treba za vsako obdelavo osebnih podatkov najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je obveznost upravljavca, ki mora pri tem upoštevati konkretne okoliščine in namene obdelave. Sama obdelava osebnih podatkov mora potekati na eni od pravnih podlag, ki jih določa prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe. V skladu s tem je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

IP pojasnjuje, da lahko detektiv opravlja dejavnosti na področjih, ki so določena z Zakonom o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljevanju: ZDD-2). Na podlagi 33. člena ZDD-2 detektiv opravlja detektivsko dejavnost na podlagi pisnega pooblastila naročnika, iz katerega je razvidno delovno področje iz tega zakona, namen in obseg danega pooblastila. V primeru sklenjene pogodbe med detektivom in naročnikom mora biti pooblastilo priloga pogodbe.

Za opravljanje svoje dejavnosti mora detektiv torej imeti ustrezno pisno pooblastilo naročnika. Ta lahko na detektiva prenese samo tiste pravice, ki jih ima sam. Pravica detektiva za pridobivanje informacij in podatkov izhaja torej iz naročnikovega naročila, kar pomeni, da detektiv nima pravice samostojno zbirati, obdelovati, shranjevati in uporabljati informacij in podatkov, za katere ga naročnik ni pisno pooblastil. Naročnik tako ne more preko detektiva pridobivati osebnih podatkov, za obdelavo katerih sam nima pravne podlage. Pooblastilo za pridobivanje osebnih podatkov preko detektiva je torej možno zgolj v obsegu, za katerega ima sam naročnik pravno podlago.

Upravičenja, ki jih zakon podeljuje detektivu, so določena v 35. členu ZDD-2:

·pridobivanje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov;

·pridobivanje podatkov iz evidenc;

·pridobivanje podatkov z osebno zaznavo;

·uporaba tehničnih sredstev.

Detektiv v skladu z drugim odstavkom 35. člena ZDD-2lahko opravlja storitve za naročnika samo v okviru detektivovega delovnega področja, določenega v tem zakonu (v 34. členu).

V skladu s 37. členom ZDD-2 ima detektiv v okviru pisnega pooblastila (ta mora vsebovati delovno področje iz 34. člena ZDD-2, namen in obseg danega pooblastila) naročnika ali odredbe sodišča pravico pridobivati podatke iz uradnih evidenc, če je do tega upravičen naročnik ali če to izrecno določa ZDD-2 ali drug zakon. Detektiv lahko za posamezno osebo obdeluje naslednje osebne podatke, ki so potrebni za opravljanje detektivske dejavnosti: ime in priimek, naslov bivališča, EMŠO ali davčno številko, razen če posamezna točka tega odstavka ne določa drugače. Podatke pridobi iz določenih zbirk osebnih podatkov in evidenc, med drugim tudi iz evidence registriranih vozil iz zakona, ki ureja motorna vozila (podatki o posameznem vozilu, ki morajo biti navedeni na prometnem dovoljenju, in o lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano), in centralnega registra prebivalstva iz zakona, ki ureja centralni register prebivalstva (ime in priimek posameznika, EMŠO, državljanstvo, spol, država in kraj rojstva, datum smrti, podatek o prijavljenih stalnih in začasnih prebivališčih v Republiki Sloveniji ter obdobjih prijavljenega prebivanja na teh naslovih, stalnih in začasnih naslovih v tujini ter obdobjih prijavljenega prebivanja na teh naslovih, naslovih za vročanje, ime in priimek ter EMŠO osebe, ki ima ali je imela prijavljeno stalno in začasno prebivališče na enakem naslovu kot posameznik).

IP na podlagi navedenega meni, da detektivi ne bi smeli imeti v delu, ki se nanaša na obdelave osebnih podatkov in druge oblike posegov v zasebnost, pooblastil, ki bi presegala pravne podlage za zakonito pridobivanje osebnih podatkov ali drugih oblik posegov v zasebnosti posameznika s strani naročnika. Zakonskih pooblastil detektiva tako nikakor ne gre tolmačiti na način, da bi ta lahko ogrožal zakonsko ali ustavno varovane pravice posameznikov oziroma da bi lahko detektiv izvajal določene aktivnosti oziroma obdelave osebnih podatkov, ki jih sam naročnik zakonito ne sme. IP zato izpostavlja, da detektiv na podlagi 37. člena ZDD-2 ne sme zbirati podatkov iz evidenc, če do tega ni upravičen naročnik, ki je nanj prenesel to pooblastilo, ali če tega izrecno ne določa ZDD-2 ali drug zakon (tak zakon pa mora biti skladen z Ustavo). Detektiv tako lahko dostopa le do tistih osebnih podatkov, za dostop do katerih ima pravno podlago naročnik oziroma povedano drugače - naročnik na detektiva ne more prenesti pooblastila, s katerim ne razpolaga. Obseg pridobivanja osebnih podatkov iz evidenc v skladu s 37. členom ZDD-2 je torej določen oziroma omejen na način, da lahko detektiv pridobiva osebne podatke le v obsegu, ki ga določa ZDD-2 ali drug zakon, v preostalem delu pa le v obsegu, do katerih je upravičen naročnik.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka