Jedro

Če kljub materialnopravnim hibam pride do vpisa, takšnih napak ni mogoče sanirati v zemljiškoknjižnem postopku, ampak je potreben pravdni postopek s tožbo (člen 243 ZZK-1).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrne.

Vpis opravljen na podlagi sklepa z dne 16.4.2008 se izbriše. Zaznamba nepravnomočnosti sklepa o vpisu se izbriše.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je na predlog R.S. odločilo, da se na podlagi odločbe R.S., Ministrstva za okolje in prostor z dne 14.2.1997 pri nepremičninah last Občine, vpisanih v vl.št. 3106 k.o. P., odpišejo nepremičnine s parc.št. 2621/4, 2623/1, 2623/2 in zanje otvori nov vložek št. 3414 k.o. P. in pri njem vknjiži lastninska pravica v korist imetnika R.S., do celote. Ugovor Občine, v katerem je opozorila na okoliščino, da so nepremičnine vpisane kot njena last na podlagi odločbe župana z dne 5.7.2005, vpis je bil v zemljiški knjigi izvršen z odločbo Dn.št. 1 z dne 9.8.2005, je z izpodbijanim sklepom z dne 4.6.2008 zemljiškoknjižni sodnik zavrnil. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se pritožuje Občina po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da se je zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi spustilo v obravnavanje spora in preseglo svoje pristojnosti, ko je razlagalo na podlagi katerih določil so se lahko olastninile sporne nepremičnine. Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da odločba predlagatelja z dne 14.2.1997 učinkuje proti vsakomur, ne glede na to kdo je v trenutku predlagane vknjižbe zemljiškoknjižni lastnik. Odločba je ugotovitvena, izdana je bila v upravnem postopku, kot stranka tega postopka pa je sodelovalo podjetje P. p.o., zato ta odločba ne more učinkovati zoper Občino. Upravne odločbe so lahko podlaga za zemljiškoknjižne vpise, vendar veljajo zanje vsi pogoji in zemljiškoknjižna načela kot za ostale listine. Sporne parcele predstavljajo cesto in ne spomenik ali znamenitost v smislu Zakona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lastnini oziroma kasnejšega Zakona o ohranjanju narave. Sporne nepremičnine so občinska last in so na podlagi 3.čl. Zakona o javnih cestah prešle v last Občine. Za vpis ni bil izpolnjen osnovni pogoj iz člena 150 Zakona o zemljiški knjigi, saj se je Občina v zemljiški knjigi vknjižila kot lastnica teh nepremičnin že 9.8.2005. Odločba, ki naj bi bila podlaga spornemu vpisu, je bila izdana osem let pred tem, to je 14.2.1997. Občina zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne zemljiškoknjižni predlog.

Predlagateljica zemljiškoknjižnega postopka R.S., Ministrstvo za okolje in prostor je odgovorila na pritožbo. V odgovoru vztraja, da odločba, ki je bila izdana 14.2.1997 učinkuje zoper vsakogar, zato tudi zoper Občino. Občina je bila obveščena o postopku lastninjenja, ni pa bila stranka v upravnem postopku, saj ni bila uporabnik navedenih zemljišč in zato do njih tudi ni bila upravičena. Odločba, ki jo je izdala predlagateljica 14.2.1997 je izdana v skladu s tedaj veljavnim zakonom. Sporne parcele so del naravne znamenitosti, postojnski jamski sistem in predjamski jamski sistem so na podlagi Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine. Ta odlok je sprejela Občina in z njim določila obseg naravne znamenitosti, zato so drugačne pritožbene navedbe zmotne. Odločba Ustavnega sodišča na katero opozarja Občina ni pomembna, saj je bila ta odločba izdana januarja 1999 in je bil rok za njeno izvedbo osem mesecev. Z odločbo Ustavnega sodišča tudi ni bil razveljavljen zakon, zato je odločba, ki jo je izdala R.S. v letu 1997 bila izdana v skladu z zakonom. Predlagateljica zato predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi odločba sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo zakonitosti oziroma formalnosti postopka. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. in 148.čl. Zakona o zemljiški knjigi, Ur.l. RS, št. 58/03, v nadaljevanju ZZK-1). Pri odločanju o dovolitvi vpisov se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v materialnopravno presojo pravnega naslova. To je v skladu z naravo zemljiškoknjižnega postopka, kot nepravdnega postopka. Če kljub materialnopravnim hibam pride do vpisa, takšnih napak ni mogoče sanirati v zemljiškoknjižnem postopku, ampak je potreben pravdni postopek s tožbo (člen 243 ZZK-1).

Pritožba utemeljeno opozarja na ta pravila zemljiškoknjižnega postopka, v konkretnem primeru izrecno na določbo 150.čl. ZZK-1, iz katere izhaja, da je vpis dovoljen proti osebi, ki je vpisana v zemljiški knjigi, če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma, če sodna odločba oziroma odločba drugega državnega organa, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.

R.S. je predlagala vpis na podlagi odločbe upravnega organa, zato bi moral biti izpolnjen pogoj iz 2.alinee prvega odst. 150.čl. ZZK-1: odločba, ki je podlaga za vpis, bi morala učinkovati proti osebi, ki je vpisana v zemljiški knjigi kot lastnik. Pri spornih nepremičninah pa je v trenutku vložitve predloga za vpis bila vknjižena lastninska pravica na Občino, na podlagi vpisa z dne 9.8.2005. Predlagateljica postopka je vknjižbo v svojo korist utemeljila z odločbo, izdano 14.2.1997 v upravnem postopku proti tedanjemu imetniku pravice uporabe na teh nepremičninah, to je P. p.o. Stališče prvostopenjskega sodišča, da ta odločba učinkuje zoper vsakogar ne glede na to, kdo je bil v trenutku vknjižbe zemljiškoknjižni lastnik, je zmotno. Odločba učinkuje proti tistemu, zoper katerega je bila izdana. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zato pravilno razlaga samo to, da bi v primeru, če bi se predlagal vpis, ko je postala odločba pravnomočna (pa vse do vknjižbe Občine v letu 2005), bila ta odločba podlaga za predlagano vknjižbo. Ker pa je prišlo pred predlagano vknjižbo do vknjižbe lastninske pravice na Občino, ni pristojno zemljiškoknjižno sodišče presojati, kateri organ ima na podlagi izdanih odločb prednost, oziroma za razrešitev vprašanja hierarhije pravnih aktov in zakonitosti lastninjenja naravne znamenitosti ni pristojno odločati zemljiškoknjižno sodišče, ampak bi nastalo situacijo lahko stranki razrešili - v primeru spora - samo v pravdnem postopku. Za zemljiškoknjižni postopek je pomembno, da predlagateljica ni predložila listine, to je odločbe državnega organa, ki bi učinkovala proti Občini, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica na podlagi sklepa Dn.št. 1. Če ni bil materialnopravno pravilen slednji vpis, se mora to kot povedano urediti v pravdnem postopku.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se ugovoru Občine zoper sklep o vpisu ugodi in sklep spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrne. Glede na tako odločitev pa je potrebno vpis, ki je bil opravljen, izbrisati, prav tako pa tudi izbrisati zaznambo nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3.tč. 3.odst. 161.čl. ZZK-1).