Jedro

Zamudna sodba je po podatkih spisa na dan, ko je bil vložen predlog za izpodbijani vpis, pravnomočna. Glede na navedeno predstavlja eno od listin, ki jih ZZK-1 v prvem odstavku 40. člena predvideva kot podlago za vknjižbo pravice. Ni pomembno vprašanje, ali so stranke v postopku, v katerem je bila izdana, izčrpale možnosti izrednih pravnih sredstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižni sodnik zavrnil ugovor nasprotnega udeleženca V. P. z dne 10. 11.2015 in potrdil sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 185627/2015 z dne 19. 10. 2015. S slednjim je bil pri nepremičnini parcelna št. 1734/36 k.o. X. skladno z zemljiškoknjižnim predlogom dovoljen vpis lastninske pravice na ime S. P. do 7/8 in na ime A. P. do 1/8, obenem pa tudi izbris sedanjega imetnika lastninske pravice V. P., do celote.

2. V pritožbi nasprotni udeleženec V. P. navaja, da je zoper zamudno sodbo, ki je podlaga za dovoljeni vpis, vložil pravočasen predlog za obnovo postopka, o katerem še ni odločeno in je tako tudi pravnomočnost sodbe navidezna oziroma pogojna. Dokler o predlogu za obnovo ne bo odločeno, zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo upoštevati sodbe, ki je nezakonita in izposlovana s kršitvijo temeljnih procesnih in ustavnih pravic nasprotnega udeleženca. Odločanje v tem postopku bi zato moralo biti zadržano. Nasprotni udeleženec še navaja, da je sklep nezakonit tudi zato, ker sodišče v nasprotju z vsebino sklepa o dedovanju ni vpisalo lastninske pravice drugega udeleženca in nasprotnega udeleženca, na vsakega 1/8 od celote. Tako je neutemeljeno prezrlo navedena dediča in dovolilo vpis na ime S. P. do deleža 7/8 namesto 5/8. Stališče, da ta postopek teče na predlog in ne po uradni dolžnosti, je zmotno. Slednje potrjuje dejstvo, da je zemljiškoknjižno sodišče v Ljubljani s sklepom Dn 12680/2006 z dne 13. 7. 2007 enkrat že vpisalo lastninsko pravico pri nepremičnini parcelna št. 1734/36 k.o. X. pri vseh dedičih, na podlagi sklepa o dedovanju III D 108/2005. 3. Pritožba je bila po podatkih spisa vročena v odgovor predlagatelju in drugemu udeležencu, ki pa odgovora na pritožbo nista vložila.

4. Gre za drugo odločanje o pritožbi. Sklep CDn 48/2016 z dne 22. 3. 2016, s katerim je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se vpis ne dovoli, je bil s sklepom Vrhovnega sodišča RS II Ips 151/2016 z dne 24. 11. 2016 razveljavljen in zadeva vrnjena pritožbenemu sodišču v novo odločanje o pritožbi.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbene trditve predstavljajo ponovitev ugovornih navedb in z njimi tudi po mnenju pritožbenega sodišča nasprotni udeleženec ne more uspeti.

7. Kot je že sodišče prve stopnje V. P. pravilno pojasnilo, sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o tem, ali so podani pogoji za predlagani vpis v zemljiško knjigo in sicer na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiško knjigo v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (147. in 148. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1).

8. Predlagatelj je svoj predlog utemeljeval z dvema listinama, ki ju zakon predvideva kot podlagi za vpis: z zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 465/2015-II z dne 11. 5. 2015 in s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani III D 108/2005 z dne 14. 3. 2006. S sporno zamudno sodbo je ugotovljena neveljavnost vknjižbe lastninske pravice pri uvodoma navedeni nepremičnini na ime nasprotnega udeleženca ter hkrati odločeno, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje in sicer izbriše lastninska pravica V. P. in vpiše lastninska pravica v korist S. P., do celote. Zamudna sodba je po podatkih spisa na dan, ko je bil vložen predlog za izpodbijani vpis, pravnomočna. Glede na navedeno predstavlja eno od listin, ki jih ZZK-1 v prvem odstavku 40. člena predvideva kot podlago za vknjižbo pravice. Ker zakon zahteva pravnomočnost sodbe, ni pomembno vprašanje, ali so stranke v postopku, v katerem je bila izdana, izčrpale možnosti izrednih pravnih sredstev (med katerimi je tudi obnova postopka). To je tudi sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu, zoper katerega sodba sicer nesporno učinkuje, pravilno pojasnilo.

9. V izpodbijanem sklepu je bilo nadalje pravilno odgovorjeno, da gre za postopek, začet na podlagi predloga predlagatelja in da je zemljiškoknjižno sodišče moralo odločati v mejah zahtevkov za vpis, ki so se uveljavljali z zemljiškoknjižnim predlogom, kot to predvideva 125. člen ZZK-1. Zato pritožba ne more uspeti s ponavljanjem očitka, da je zemljiškoknjižno sodišče prezrlo ostale dediče iz sklepa o dedovanju III D 108/2005 z dne 14. 3. 2006. Trditve, da je bil vpis na podlagi citiranega sklepa že izveden, historični zemljiškoknjižni podatki za nepremičnino parc. št. 1734/36 k.o. X. in ugovoru priloženi sklep Dn. št. 12680/2006 z dne 13. 7. 2007 ne potrjujejo.

10. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).