Up-487/01

21. 5. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe samostojnega podjetnika A. A., s. p., Ž. Z., ki ga zastopa B. B., odvetnik v V., na seji senata dne 21. maja 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94

sklenilo:

Ustavna pritožba samostojnega podjetnika A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cpg 199/2000 z dne 28. 8. 2001 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. III Pg 98/99 z dne 14. 12. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru št. Ig 96/04936 z dne 6. 6. 1997, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine (23. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS. št. 51/98 - ZIZ), in s katerim je naložilo ustavnemu pritožniku plačilo zneska 2 589 709 SIT. Višje sodišče je pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da sta bila v postopku pred Višjim sodiščem v Mariboru kršena 22. (enako varstvo pravic) in 25. člen Ustave (pravica do pravnega sredstva), ker se sodišče ni opredelilo oziroma ni odgovorilo na vse pritožnikove navedbe oziroma ker je spremenilo pravni temelj odločitve. Navaja tudi kršitev 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva) in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS,št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP), češ da je o civilnih pravicah in obveznostih odločal upravni organ in ne sodišče.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS

Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče lahko presoja le, če je zaradi nepravilne uporabe zakona obenem kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo.

4.Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, izhaja tudi zahteva po kontradiktornem postopku. V njem mora biti vsaki stranki dana možnost, da predstavi svoja stališča tako glede dejanske kot pravne podlage spora, da predlaga dokaze ter da se izjavi o navedbah nasprotne stranke in o rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki. Iz navedene določbe Ustave med drugim izhaja tudi dolžnost sodišča, da pretehta navedbe strank in na podlagi enakopravno izvedenega dokaznega postopka odloči o utemeljenosti zahtevka ter v obrazložitvi odločbe z razlogi za svojo odločitev seznani stranke.

5.Ustavni pritožnik zatrjuje, da Višje sodišče ni pretehtalo vseh njegovih pritožbenih navedb in ni izvedlo predlaganih dokazov. Takšno ravnanje sodišča bi lahko predstavljalo kršitev 22. člena Ustave, vendar je v konkretnem primeru treba upoštevati, da gre za navedbe in dokazne predloge, ki jih je pritožnik predlagal šele v pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča. Tako je Višje sodišče pravilno ugotovilo, da navedbe predstavljajo novote, ki jih ne sme upoštevati, saj pritožnik ni izkazal, da jih v postopku na prvi stopnji ni mogel uveljavljati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP). Pritožnik bi namreč moral že na prvem naroku za glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem navesti vsa dejstva in predložiti dokaze (286. člen in drugi odstavek 436. člena ZPP). Načela kontradiktornega postopka zahtevajo aktivno vlogo strank. Stranka je dolžna navesti vsa za odločitev relevantna dejstva in predlagati izvedbo dokazov. To je dolžna storiti v predpisanih (prekluzivnih) rokih, če želi, da jih bo sodišče obravnavalo. S tem, da Višje sodišče ni upoštevalo navedb pritožnika, ni kršilo pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

6.Pritožniku tudi ni bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. V skladu z ZPP se je pritožnik pritožil zoper sodbo Okrožnega sodišča, kar pomeni, da je imel zagotovljeno pravico do pravnega sredstva in ga je tudi izkoristil (uporabil). Višje sodišče pa je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo Okrožnega sodišča. Višje sodišče tudi ni spremenilo razlogov za pravilnost prvostopne sodbe, kakor to zatrjuje pritožnik, saj že iz sodbe Okrožnega sodišča izhaja, da je obstajalo med ustavnim pritožnikom (tedaj tožencem) in tožnikom špedicijsko razmerje. Iz tega razmerja pa izhaja obveznost pritožnika, da plača špediterju opravljene storitve in povrne stroške. Glede na navedeno izpodbijani sodbi ni mogoče očitati niti arbitrarnosti niti pomanjkanja razumne utemeljitve.

7.Ustavni pritožnik zatrjuje kršitev tudi 23. člena Ustave in 6. člena EKČP. Iz obrazložitve ustavne pritožbe ni povsem jasno, v čem naj bi bila kršitev navedenih določb. Njegove navedbe je mogoče razumeti tako, da je kršitev v tem, da so o njegovih civilnih pravicah in obveznostih odločali upravni organi in ne sodišča. Vendar je tako prepričanje očitno napačno, saj so o njegovi (civilni) obveznosti do špediterja, o čemer je tekel spor, odločala sodišča in ne upravni organi.

8.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinej drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije sodniki, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Lojze Ude