Jedro

Iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je razvidno, da je bila prosilki dodeljena BPP v obliki sestave tožbe za razvezo zakonske zveze, dodelitve mld. otroka v vzgojo, varstvo in oskrbo in določitve preživnine in stikov, kar po presoji sodišča pomeni, da je treba spor okvalificirati kot zakonski spor po prvem odstavku 23. člena ZOdvT in na tej podlagi določiti vrednost spora ter posledično nagrado tožnice.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 2134/2012 z dne 26. 11. 2014, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 90,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom z dne 26. 11. 2013 odločila, da se odvetnici A.A. priznajo potrebni izdatki in nagrada v višini 293,78 EUR, v presežku pa se zahtevek kot neutemeljen zavrne. Odločila je tudi, da bo po pravnomočnosti tega sklepa znesek iz 1. točke izreka izplačan iz proračuna RS, na odvetničin TRR. Odločitev je obrazložila z ugotovitvijo, da je bila z odločbo Bpp 2134/2012 z dne 10. 1. 2013 odvetnica A.A. določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prosilki B.B., v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji ter oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka, razen plačila sodnih taks od 20. 11. 2012 dalje. Odvetnica je dne 22. 11. 2013 pravočasno priglasila stroške svetovanja in zastopanja, v skupni višini 590,48 EUR in stroškovniku priložila izpolnjeno napotnico Bpp 2134/2012 z dne 10. 1. 2013, poročilo s stroškovnikom z dne 22. 11. 2013, tožbo z dne 15. 2. 2013, pripravljalni spis z dne 18. 9. 2013, zapisnik naroka z dne 11. 9. 2013 ter zapisnik naroka z dne 20. 11. 2013, skupaj z na naroku sklenjeno sodno poravnavo. V zadevi IV P 117/2013 je odvetnica stranko zastopala zaradi razveze zakonske zveze in določitve stikov.

2. Tožena stranka je pojasnila, da 23. člen Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT) izrecno določa, da vrednost spora, ko gre za spore iz razmerij med starši in otroki, kamor se ob upoštevanju drugega odstavka 406. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) prištevajo tudi spori o dodelitvi mladoletnih otrok, določitvi preživnine in stikov zanje (ne glede na to ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori), znaša 1.500 EUR in ne 4.800 EUR, kot je to priglasila odvetnica, zaradi česar je bilo treba glede višine nagrade uporabiti določilo 12. člena ZOdvT. Zato je tožena stranka nagrado odmerila ne v priglašeni višini, ampak v znesku navedenem v izreku te odločbe, v preostalem pa je zahtevek zavrnila.

3. Tožnica v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da je vrednost spora določila na podlagi 23. člena ZOdvT, na znesek 4.800 EUR, ob upoštevanju dohodkov obeh pravdnih strank, kar je v tožbi izrecno obrazložila. Ne strinja se z delno zavrnitvijo zahtevka, saj je nezakonita. ZOdvT in Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sta bila uporabljena nepravilno. Sklicuje se na določbo 15. člena ZOdvT, po kateri postopek za razvezo zakonske zveze in iz nje izvirajoče zadeve, o katerih sodišče odloča v istem postopku, predstavljata isto zadevo. V zadevi IV P 117/2013 je šlo za razvezo zakonske zveze in dodelitev mladoletnih otrok v vzgojo, varstvo in oskrbo in določitve stikov, torej je šlo v smislu 15. člena ZOdvT za isto zadevo. Na podlagi prvega odstavka 20. člena ZOdvT se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo. Na podlagi prvega odstavka 23. člena ZOdvT se v zakonskih sporih vrednost predmeta določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin primera, predvsem obsega in pomena stvari ter premoženja in dohodkov zakoncev. V drugem odstavku 23. člena je določeno, da v sporih iz razmerij med starši in otroci znaša vrednost predmeta 1.500 EUR. Tudi 406. člen ZPP določa posebej v prvem odstavku definicijo zakonskih sporov in posebej v drugem odstavku definicijo sporov iz razmerij med starši in otroci.

4. Navedene pravne podlage povedo, da gre v primeru zakonskih sporov in sporov iz razmerij med starši in otroci za dva različna predmeta, ki sta se v konkretni zadevi reševala v istem postopku in sta se zato v tem primeru vrednosti predmetov seštevale. Kljub zakonski možnosti, da tožnica sešteje vrednosti obeh predmetov, je označila vrednost obeh predmetov, torej zakonski spor in spor iz razmerij med starši in otroki na 4.800 EUR, upoštevaje zadnje tri bruto mesečne dohodke obeh pravdnih strank, čeprav je imela možnost vrednost predmeta povišati še za 1.500 EUR. Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu očitno napačno uporabila 23. člen ZOdvT, ker je prezrla dejstvo, da je tožnica prosilko zastopala tudi v zakonskem sporu. Ob upoštevanju 23. in 36. člena ZOdvT bi morala tožnica tožeči stranki priznati nagrado tako, kot je bila priglašena. Sodišču predlaga, da tožbi zaradi napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ugodi in izpodbijani sklep tožene stranke z dne 26. 11. 2013 odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spisa, odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Za pravno pomoč po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT). V 23. členu ZOdvT je predpisano, kako se določi vrednost spornega predmeta v zakonskih sporih (prvi odstavek, v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da znaša vrednost spornega predmeta v sporih iz razmerij med starši in otroki 1500,00 EUR.

8. Iz podatkov v spisu Bpp 3/2014 izhaja, da je tožnica opravila odvetniške storitve v zadevi razveze zakonske zveze vodeni pod opr. št. IV P 117/2013, pri Okrožnem sodišču v Celju, na podlagi odločbe tožene stranke BPP 2134/2012 z dne 10. 1. 2013. Gre za podatke, iz katerih je jasno razvidno, da je bila prosilki B.B. odobrena BPP v obliki sestave tožbe za razvezo zakonske zveze, dodelitve mld. otroka v vzgojo, varstvo in oskrbo, določitve preživnine in stikov, kar po presoji sodišča pomeni, da je treba spor okvalificirati kot zakonski spor po prvem odstavku 23. člena ZOdvT in na tej podlagi določiti vrednost spora ter posledično nagrado tožnice. Pri tem pa se sodišče strinja s stališčem organa za BPP, da predstavlja isto zadevo postopek za razvezo zakonske zveze in odločitev o varstvu in vzgoji otrok, določitve preživnine in stikov, če se odloča o tem v istem postopku, kar pa tudi pomeni, da se zato ne prizna nagrada izvajalki BPP posebej za zakonski spor po prvem odstavku 23. člena ZOdvT in posebej za spor iz razmerij med starši in otroki po drugem odstavku 23. člena ZOdvT.

9. Glede na navedeno je sodišče, ker je presodilo, da v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, odločbo organa za BPP odpravilo in jo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ ponovno odločiti o predlogu tožnice in pri tem upoštevati pravno mnenje sodišča in njegova stališča, ki se tičejo postopka.

10. Ker je tožena stranka, kot vrednost spornega predmeta uporabila vrednost določeno v drugem odstavku 23. člena ZOdvT, čeprav v listinah spisa za to ni imela podlage, niti ni v obrazložitvi navedla zakaj pri odločanju o priglašenih stroških ni uporabila določila prvega odstavka 23. člena ZOdvT, je njen sklep brez dejanske in pravne podlage. Zato so tožbeni očitki v tem delu utemeljeni.

11. V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala najprej, v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZOdvT, ugotoviti vrednost spornega predmeta za razvezo zakonske zveze v zadevi IV P 117/2013 in po tej ugotovitvi odločiti o utemeljenosti priglašenih stroškov.

12. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da dejansko stanje v izpodbijanem delu sklepa zaradi nepravilne uporabe določb ZOdvT ni pravilno ugotovljeno. Zato je tožbi ugodilo in je izpodbijani del sklepa odpravilo po 2. in 4. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K II. točki izreka:

13. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1. Sodišče je tožnici, ki jo v postopku ni zastopal odvetnik priznalo stroške v višini 90,00 EUR, to je v višini določeni v tretjem odstavku 3. člena Pravilnika povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.