Jedro

Tožnik izkazuje pravni interes za ugotovitveno tožbo na obstoj služnostne pravice, ki je bila ustanovljena s pogodbo. Toženec sicer priznava veljavnost pogodbe, a tožnika kljub temu ovira pri izvrševanju služnosti, s čemer dejansko zanika obstoj pravnega razmerja. Zato je tožba kot jo je vložil tožnik zadostila vsem pogojem, ki jih za ugotovitveno tožbo zahteva zakon.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki III.a, III.b in III.d ter točki V razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe, nato pa razsodilo, da v korist lastnika parcele št. 1272/6 k.o. X obstaja služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi in drugimi vozili po parcelah v lasti oziroma solasti toženih strank (točka I izreka sodbe). Nadalje je odločilo, da sta toženi stranki dolžni opustiti vsakršno poseganje v služnostno pravico hoje in vožnje z vsemi motornimi in drugimi vozili (točka II izreka sodbe) v točki III izreka sodbe pa je tožencema naložilo, da z južnega dela služne poti, parc. št. 1243/23 k.o. X, odstranita cestno zaporo, ki sestoji iz dveh kovinskih drogov; s kovinskega droga ob desni strani utrjene makadamske poti, odstranita prometni znak „prepovedan promet v obeh smereh“ in znak „cesta v gradnji“; s služne poti na parceli št. 1272/27 k.o. X odstranita količke med katerimi je napeljan rdeče – bel trak; nasujeta manjkajočo plast peska, ki sta jo odkopala na služni poti in tožniku omogočita prost prehod po cesti na parc. št. 1272/27 in 1243/23 oboje k.o. X (točka III od a do e). Zavrnilo je tožbeni zahtevek v III. točki zahtevka pod točko a v delu, ki se glasi „kovinske verige napeljane med kovinskima drogoma“. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 1.382,73 EUR (točka V izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se je v roku iz vseh možnih pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožila tožena stranka. Navaja, da je tožeči stranki služnostno pravico izrecno priznala v odgovoru na tožbo. Izrek sodbe v točki I je po vsebini ugotovitvena sodba. Ugotovitvena tožba pa se sme vložiti le v skladu in pod pogoji iz drugega odstavka 181. člena ZPP, če tako določajo posebni predpisi ali če ima tožeča stranka od tega pravno korist. Ta pogoj ni izpolnjen, zato bi moralo sodišče zahtevek v tem delu kot nedopustnega zavreči. Zahtevek pod točko I.c ugotavlja obstoj služnosti v obsegu potrebnem za obračanje osebnega vozila, kar iz pogodbe z dne 14. 4. 2005 ne izhaja. Podlage za takšno služnost ni. Prav tako ni priposestvovanja, saj je podlaga za vknjižbo služnosti pogodba o služnostni pravici z dne 14. 4. 2005. Nedoločen je zahtevek pod II, ko govori o opustitvi vsakršnega poseganja v služnostno pravico hoje in voženj. Izrek pod II je nepotreben, saj izrek pod III nalaga tožencema kaj vse morata konkretno storiti. Sodba tožencema nalaga, da odstranita cestno zaporo, ki sestoji iz dveh kovinskih drogov (pod III.a). Predpostavlja se, da je kovinska veriga tista zapora, ki onemogoča izvrševanje služnostne pravice. Če se ta veriga odklene in ima tožnik ključ, njegova služnostna pravica ni ovira. Na izvrševanje služnosti nimata vpliva prometna znaka, ki ju je postavila tožena stranka „prepoved prometa v obe smeri in cesta v gradnji“. V točki III.d, ki nalaga toženi stranki nasuti manjkajočo plast peska manjka točen opis površine na kateri se zahteva nasutje peska tako po dolžini kot širini in tudi po debelini. Zaključi, da je ugotovitveni del nepotreben, dajatven pa nedoločen in neizvršljiv. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovni postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Zakon o pravdnem postopku v 181. členu določa, kdaj sme tožeča stranka s tožbo zahtevati, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. Takšna tožba se lahko vloži le, če je tako določeno s posebnimi predpisi in ima tožeča stranka pravno korist od tega. Tožnik mora tožbo oblikovati tako, da tožbeni predlog vsebuje ugotovitev pravnega razmerja, dejstva pa navesti le kot del tožbene podlage. V obravnavanem primeru tožeča stranka zahteva, da sodišče ugotovi obstoj služnostne pravice, hoje in vožnje z vsemi vozili po poti, ki poteka po parcelah tožene stranke in v korist parcele, ki je v lasti tožnika. Očitno ima tožnik pravni interes, da se ugotovi obstoj služnostne pravice. Pravdne stranke so dne 14. 4. 2005 sklenile pogodbo o služnostni pravici. Tožena stranka je po vložitvi tožbe obstoj - veljavnost te pogodbe priznala, a je pred tem ravnala drugače – tožečo stranko je ovirala pri izvrševanju služnosti. S konkludentnimi dejanji – oviranjem je dejansko obstoj pravnega razmerja zanikala, zato je tožba kot jo je vložil tožnik zadostila vsem pogojem, ki jih za ugotovitveno tožbo zahteva zakon. Dodati pa je še, da je tožena stranka priznala obstoj služnostne pravice le za del poti in to tisti, ki izhaja iz pogodbe. Tožnik pa zahteva ugotovitev obstoja služnosti še za diagonalni del poti, ki s pogodbo ni zajet in po njem dostopa do svoje hiše stoječe na parceli št. 1272/6 k.o. X. Zahtevek za ta del poti tožnik ne temelji na pogodbi, pač pa trdi, da je služnost pravice v tem delu priposestvoval in to že pred sklenitvijo služne pogodbe v letu 2005. Pritožbeno sodišče sledi in sprejema zaključke prvega sodišča, ki je ugotovilo, da je tožnik ta sporni del dejansko že priposestvoval. Da je temu tako so poleg tožnika izpovedale in potrdile zaslišane priče R., S., W., Š., ki prav tako kot tožnik vozijo po spornem delu poti. Pritožba tožene stranke v delu, ki se nanaša na to ali je sploh mogoče v konkretnem primeru vložiti ugotovitveno tožbo ali ne in v delu, ko sodišče ugotovi, da obstaja služnostna pravica hoje in vožnje po parcelah tožene stranke – v korist parcele tožnika, ni utemeljena.

5. Pritožba tožene stranke pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na odstranitev kovinskih drogov med katerima je bila napeljana veriga, na odstranitev prometnega znaka „prepovedan promet v obeh smereh“ in znaka „cesta v gradnji“ in na manjkajočo plast peska. Pritožba opozarja, da drogova in prometna znaka ne predstavljata ovire za vožnje. Sodišče se sklicuje na fotografije na katerih sta količka in znaka vidna, vendar ne pove, zakaj oziroma kako naj bi motili tožnika pri izvajanju služnosti. Iz fotografij pod 1 in 2 ni razvidno, da bi bila ta količka na cesti. Kar pa se tiče prometnih znakov, ki naj bi jih toženca postavila samovoljno pa je poudariti, da sicer sodi odločanje o postavljanju in odstranjevanju prometnih znakov v drug in ne v pravdni postopek. Pritožba pa ima prav tudi v delu, ki se nanaša na nasutje manjkajoče plasti peska. V tem delu je zahtevek nedoločen, saj se ne ve od kje je bil pesek odpeljan, na kakšni površini in kakšni debelini.

6. Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku še enkrat preveriti in oceniti ali postavljena količka in prometna znaka stojita na ali ob cesti in dejansko ovirata tožnika pri izvrševanju služnosti. Glede manjkajoče plasti peska pa bo moralo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati tožečo stranko, da natančneje oziroma konkretno opredeli oziroma določi, kje in koliko peska s ceste je tožena stranka odstranila in ga je tudi dolžna vrniti nazaj na pot.