Jedro

Pravilna je ugotovitev, da stroški priprave na tisk in tisk presegajo z razpisom določeni prag, to je 30%, kar pa je v nasprotju z 2.11.1 točko pod ad2) razpisne dokumentacije. Iz slednje namreč izhaja, da so upravičeni stroški oblikovanja vizualnih vsebin (vključno s pridobivanjem gradiva za oblikovanje), pri tem lahko stroški priprave na tisk in tisk obsegajo največ do 30% celotnih upravičenih stroškov sklopa oblikovanja. Glede na navedeno je po presoji sodišča navedeni razpisni pogoj dovolj jasen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ zavrnil vlogo tožnika za sofinanciranje operacije ''Slovenia: Triglav national park and Soča valley by motorhome''. V obrazložitvi je navedel, da je bil objavljen Javni razpis za sofinanciranje razvoja in promocije integralnih produktov turističnega gospodarstva in njegove spremembe (v nadaljevanju JR). Tožnik se je nanj prijavil s pravočasno vlogo. Strokovna komisija je preverila, ali vloga izpolnjuje pogoje iz tam navedenih točk JR. Kot pozitivne se ocenjujejo tiste vloge, ki pri ocenjevanju dosežejo najmanj 60 točk, s tem, da mora znašati minimalno skupno število doseženih točk pri posameznih sklopih meril št. 1 (Vzdržnost in trajnost poslovnega modela), št. 2 (Kakovost operacije), št. 3 (Realnost izvedbe operacije) in št. 4 (Možnost za preboj na tuji trg) najmanj 50% vseh možnih točk pri tem sklopu. Upravni organ v nadaljevanju navaja ocene tožnikove vloge po posameznih sklopih ter skupno število točk, ki ga je dosegla tožnikova vloga. Sklepno ugotavlja, da je tožnikova vloga dosegla skupno 73 od 100 točk, s čimer je presegla z razpisom določeni prag 60 točk, vendar navaja, da je bilo pri ocenjevanju vloge ugotovljeno, da stroški tiska in priprave na tisk predstavljajo 38,15 % upravičenih stroškov sklopa oblikovanje, s čimer presegajo z razpisom določen prag, to je 30%. Navedeno pomeni, da je del stroškov, za katere je tožnik predvideval sofinanciranje, neupravičen in posledično v tej višini niso izkazani viri za pokrivanje teh stroškov. Navedeno neposredno vpliva na izpolnjevanje pogoja, vezanega na zaprtost finančne konstrukcije, saj viri v višini sofinanciranja ugotovljenih neupravičenih stroškov niso izkazani in je zato finančna konstrukcija nezaprta. Organ je zato tožnikovo vlogo zavrnil. 2. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja. V tožbi najprej povzema pogoje JR. Navaja, da je zahteva razpisne dokumentacije, da so oblike ne samo poenotene, ampak celo v skladu s Priročnikom celostne grafične podobe znamke Slovenije. Navedeno pomeni, da so tako tiskovine, kot tudi vse oglaševanje, oblikovani enotno. Strošek „oblikovanje“ se izrecno nanaša na „vse vizualne vsebine“, torej tudi vse oglase, tako tiskane, kot elektronske. Tožena stranka je v obrazcu predvidela postavko „oblikovanje“ le pri tiskovinah, čeprav v JR oblikovanje šteje kot oblikovanje vseh vizualnih vsebin. Oblikovanje vizualnih vsebin, kar je določeno kot imenovalec pogoja pod 2.22.1, je nekaj povsem drugega kot „Stroški oblikovanja“ pod 2 v tabeli pod 5.14 razpisne dokumentacije. Pogoj je bil delež priprave na tisk in tisk do vsega oblikovanja vizualni vsebin, obrazec pa predvideva le vpis oblikovanja tiskovin, t.j. brošur. V točki 2.11.1 je razmerje oblikovanja do priprave in tiska vezan na „oblikovanje vizualnih vsebin“. V obrazcu 5.14 pa je predvideno oblikovanje le v točki 2, torej pod brošurami, v točki 3 (Digitalna prenova obstoječih ali vzpostavitev novih digitalnih komunikacijskih orodij) in v točki 4 (Oglaševanje) pa ne, čeprav gre prav tako za vizualne vsebine. Napačno je torej upoštevati le oblikovanje tiskovin (ker se le tam nahaja postavka oblikovanje), ne pa oblikovanje spletnih vsebin in elektronskih medijev ter tiskanih medijev, zato ker postavke „oblikovanje“ tam ni. Tožnik trdi, da na podlagi tako pripravljenega obrazca, tožena stranka sploh ne more presojati deleža (skupnega) oblikovanja do stroškov priprave in tiska. Na toženi stranki namreč je, da je dovolj natančna v razpisni dokumentaciji (sodba Upravnega sodišča RS II U 390/2014).

3. Tožnik toženi stranki nadalje očita, da se ni držala lastnega postopka. Dejansko je tožena stranka tožnikovo vlogo zavrnila, ker ni bila popolna. Ker se pomanjkljivosti niso nanašale na stvari, ki so v točki 2.13 izrecno opredeljene, da jih ni mogoče spreminjati, bi morala tožena stranka tožniku vrniti vlogo v dopolnitev in dopustiti, da bodisi poda dodatna pojasnila glede deleža oblikovanja, bodisi poveča lastno udeležbo v projektu, če delež priprave in tiska presega okvire financiranja. Ne gre za spremembe, ki bi bile prepovedane, torej so dovoljene. Tožnikova vloga bi bila ob takih dopolnitvah pravilna in bi tudi prejela sredstva za financiranje. Glede samega postopka pa tožnik pripominja, da se je ocenjevanje vršilo po timih 2 članov komisije, in sicer različni timi za različne vloge. Vloge so se komisijsko obravnavale le, če je prišlo pri obeh ocenjevalcih za različne ocene pri posamezni točki. Tožnik meni, da je takšno ocenjevanje sporno najprej zato, ker lahko člani le pripravljajo gradiva za delo komisije. O tem tudi že sodna praksa (I U 512/2013). Sporno je tudi zato, ker so različne vloge ocenjevali različni ocenjevalci, s čimer so kršili načelo enakosti obravnave. Različni ocenjevalci lahko opisne kriterije različno tolmačijo. V takem primeru pa je treba navesti vsaj člane komisije, ki so vlogo dejansko obravnavali, da se preveri morebitna pristranskost. Zato naj sodišče pozove organ na predložitev vseh zapisnikov ocenjevanja pri predmetnem razpisu. Glede na povedano tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek ter naj ji naloži še povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo uvodoma navaja, da je postopek obravnave vlog potekal v skladu z Uredbo o postopku, merilih in načinu dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju Uredba) in določbami JR. V nadaljevanju povzema potek postopka v zvezi z odpiranjem vlog, morebitnimi pozivi na njihovo dopolnitev, preveritev izpolnjevanja pogojev in ocenjevanje. Dejstvo je, da lahko strokovna komisija tekom vsebinskega ocenjevanja vloge ugotovi določene okoliščine, ki vplivajo na izpolnjevanje razpisnih pogojev, kakor je to v primeru vloge tožnika, zato je predlog odločitve podan šele ob zaključku obravnave vseh vlog. Tožnik v tožbi zavajajoče navaja, da bi se naj v prijavnici pod sklopom „oblikovanje“ predvidevali zgolj stroški oblikovanja tiskovin. Tožena stranka je v JR in razpisni dokumentaciji predvidela sofinanciranje štirih vsebinskih sklopov aktivnosti in sicer: razvoj integralnih turističnih produktov, oblikovanje (podoba vsebin), digitalna prenova obstoječih ali vzpostavitev novih digitalnih komunikacijskih orodij in oglaševanje. Navedena razčlenitev je bila narejena tako iz vsebinskih razlogov (da ne pride do podvajanja istovrstnih stroškov pri različnih sklopih vsebinskih aktivnosti), kakor iz razlogov povezanih s spremljanjem izvajanja projekta preko informacijskega sistema. Kot izhaja iz točke 2.11.1 razpisne dokumentacije JR so v okviru sklopa oglaševanje (pravilno oblikovanje, opomba sodišča) vključeni stroški oblikovanja vizualnih vsebin (vključno s pridobivanjem gradiva za oblikovanje), kar pomeni vseh vizualnih vsebin vezanih na integralni turistični produkt (vključno s tistimi, ki se uporabljajo pri ostalih vsebinskih sklopih aktivnosti) in ne zgolj vsebin vezanih na tako imenovane „brošure“, kot si napačno razlaga tožnik. Zavrača tudi sklicevanje tožnika na poseben pogoj, vezan na uporabo znaka in znamke „I Feel Slovenia“ in sledenja „Priročniku celostne grafične podobe znamke Slovenije“ pri oblikovanju, saj navedeni pogoj nima neposredne povezave s pravilnim prikazom upravičenih stroškov v prijavnici. Tožena stranka je prepričana, da je vsebina prijavnih obrazcev in razpisna dokumentacija dovolj jasna, da je omogočala ustrezno pripravo vlog v skladu z zahtevami JR in razpisne dokumentacije. Tožena stranka nadalje navaja, da je tožnik v vlogi v točkah 5.14 in 5.17 prijavnice določil, da znašajo upravičeni stroški oblikovanja skupaj 93.050,00 EUR, med tem, ko znašajo stroški priprave na tisk in tisk skupaj 35.500,00 EUR. Navedeno pomeni, da je delež stroškov priprave na tisk in tisk 38,15 % v celotnih upravičenih stroških sklopa oblikovanje, kar je v nasprotju s 2.11.1 točko razpisne dokumentacije JR, kjer je pod ad2) eksaktno določeno, da stroški priprave na tisk in tisk lahko predstavljajo največ do 30% celotnih upravičenih stroškov sklopa oblikovanja. Glede na dejstvo, da se navedena ugotovitev neposredno nanaša na stroške operacije, se je pri ocenjevanju tega merila postopalo v skladu s podanim pojasnilom v točki 4.13 v okviru odgovorov na vprašanja, ki so bila predhodno objavljena in so sestavni del razpisne dokumentacije. Tam je bilo pojasnjeno, da se bo navedeno merilo ocenilo z 0 točkami v primeru, da bodo ugotovljeni neupravičeni stroški oziroma, če bodo preseženi odstotki, določeni v sklopih aktivnosti oziroma sklopih upravičenih stroškov iz točke 2.11.1 razpisne dokumentacije JR. Iz tega odgovora izhaja tudi pojasnilo posledic te ugotovitve na izpolnjevanje pogoja, vezanega na zaprtost finančne konstrukcije.

5. Glede tožnikovega očitka, da se tožena stranka ni držala lastnega postopka, saj mu ni dopustila dopolnitve vloge pa navaja, da tožnikova vloga ni bila zavrnjena, ker ni bila popolna. Njegova vloga je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogoja, vezanega na zaprtost finančne konstrukcije, ki je posledica ugotovitve neupravičenih stroškov iz naslova presežka dovoljenega odstotka stroškov priprave na tisk in tisk v celotnih upravičenih stroških vsebinskega sklopa oblikovanje. Zavrača tožnikove navedbe, da bi mu bilo potrebno v fazi dopolnjevanja omogočiti dopolnitev vloge, v okviru katere bi lahko povečal lastno udeležbo ter opozarja na 12. točko JR in točko 2.13 razpisne dokumentacije. Če bi bila tožniku dovoljena sprememba povečanja lastnega deleža, bi bili s tem kršeni ti določbi. Tožniku je bil tudi znan potek ocenjevanja. Vsako vlogo sta v posameznih fazah obravnavala dva člana strokovne komisije, izsledke njunih ugotovitev in ocen je strokovna komisija uporabila pri pripravi predlogov odločitev, kar je bilo potrjeno na sejah strokovne komisije. Z namenom dodatnega poenotenja samega ocenjevanja vlog je komisija potrdila tudi usmeritve za ocenjevanje, ki so služile kot pomoč pri ocenjevanju glede na objavljena merila. Toženka je tako prepričana, da je vse vloge obravnavala transparentno in enakopravno. Predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev tožnikove vloge za sofinanciranje operacije ''Slovenia: Triglav national park and Soča valley by motorhome“ iz razloga neizpolnjevanja pogojev, določenih v JR. Tožnik odločitvi ugovarja, ker meni, da toženka pri oceni tožnikovega projekta ni pravilno upoštevala stroškov oblikovanja, prav tako toženi stranki očita napačno postopanje pri preizkusu vloge. Po presoji sodišča tožnikovi ugovori niso utemeljeni.

8. V postopku je bilo ugotovljeno, da stroški tiska in priprave na tisk (kot so opredeljeni v tožnikovi vlogi) predstavljajo 38,15 % upravičenih stroškov sklopa oblikovanje, s tem pa presegajo z razpisom določeni prag, to je 30%, kar pa je v nasprotju z 2.11.1 točko pod ad2) razpisne dokumentacije. Upravičeni so namreč stroški oblikovanja vizualnih vsebin (vključno s pridobivanjem gradiva za oblikovanje), pri čemer lahko stroški priprave na tisk in tisk obsegajo največ do 30% celotnih upravičenih stroškov sklopa oblikovanja. Po mnenju tožnika navedeni razpisni pogoj ni jasen oziroma na tej podlagi pripravljen obrazec neustrezen. Sodišče navedene ugovore zavrača. 9. V obravnavanem JR in razpisni dokumentaciji je predvideno sofinanciranje štirih vsebinskih sklopov aktivnosti: 1. Razvoj integralnih turističnih produktov, 2. Oblikovanje (grafična podoba vsebin), 3. Digitalna prenova obstoječih ali vzpostavitev novih digitalnih komunikacijskih orodij in 4. Oglaševanje. Navedeni sklopi so glede stroškov razčlenjeni in sicer: pri 1. sklopu (Razvoj integralnih turističnih produktov) na: 1.1 Stroški storitev zunanjih izvajalcev (svetovanje) in 1.2 Stroški storitev zunanjih izvajalcev (usposabljanje); pri 2. sklopu (Oblikovanje (grafična podoba vsebin)) na: 2.1 Stroški oblikovanja in 2.2 Stroški priprave na tisk in tisk; pri 3. sklopu (Digitalna prenova obstoječih ali vzpostavitev novih digitalnih komunikacijskih orodij) na: 3.1 Stroški storitev zunanjih izvajalcev in 3.2 Stroški izdelave ali nadgradnje spletnih strani; pri 4. sklopu (Oglaševanje) na: 4.1 Stroški spletnega oglaševanja, 4.2 Stroški objav v elektronskih medijih, 4.3 Stroški objav v tiskanih medijih.

10. V zadevi ni sporno, da je tožnik v vlogi pri 2. sklopu Oblikovanje (grafična podoba vsebin) navedel kot upravičene stroške v višini 93.050,00 EUR, pri čemer je navedel stroške priprave na tisk in tisk v višini 35.500,00 EUR. Zato je bilo v postopku pravilno ugotovljeno, da stroški tiska in priprave na tisk (kot so opredeljeni v tožnikovi vlogi) predstavljajo 38,15 % upravičenih stroškov sklopa oblikovanje. S tem pa je posledično pravilna ugotovitev, da tako omenjeni stroški priprave na tisk in tisk presegajo z razpisom določeni prag, to je 30%, kar pa je v nasprotju z 2.11.1 točko pod ad2) razpisne dokumentacije. Iz slednje namreč izhaja, da so upravičeni stroški oblikovanja vizualnih vsebin (vključno s pridobivanjem gradiva za oblikovanje), pri tem lahko stroški priprave na tisk in tisk obsegajo največ do 30% celotnih upravičenih stroškov sklopa oblikovanja. Glede na navedeno je po presoji sodišča navedeni razpisni pogoj dovolj jasen. Sodišče zavrača tožnikove ugovore, da naj bi bili pod sklopom „oblikovanje“ predvideni zgolj stroški oblikovanja tiskovine, saj iz točke 2.11.1 razpisne dokumentacije JR jasno izhaja, da so vključeni stroški oblikovanja vizualnih vsebin (vključno s pridobivanjem gradiva za oblikovanje). Zato sodišče zavrača tudi tožnikovo sklicevanje na sodbo Upravnega sodišča RS II U 390/2014, saj po presoji sodišča ne gre za nejasnosti JR, kot je to v zadevi, na katero se sklicuje tožnik.

11. Na drugačno odločitev v navedeni zadevi tudi ne vpliva tožnikovo sklicevanje na poseben pogoj, vezan na uporabo znaka in znamke „I Feel Slovenia“ in sledenja „Priročniku celostne grafične podobe znamke Slovenije“ pri oblikovanju, saj je navedeni pogoj zavezoval tožnika ob izvajanju projekta, nima pa povezave s pravilnim prikazom upravičenih stroškov v vlogi, na kar se pravilno sklicuje tudi toženka v odgovoru na tožbo.

12. Tožnik nadalje ugovarja, da je bila zavrnitev vloge napačna, saj bi ga morala strokovna komisija pozvati na dopolnitev vloge, ker ta ni bila popolna in šele po dopolnitvi o njej odločiti. Pri tem opozarja na 2.13 točko razpisne dokumentacije, iz katere naj bi po njegovem mnenju izhajalo, da bi ga strokovna komisija smela pozvati in dopustiti, da poveča lastno udeležbo v operaciji glede na delež priprave in tiska.

13. Iz 2.13 točke razpisne dokumentacije (Odpiranje vlog za dodelitev sredstev) med drugim izhaja, da bo strokovna komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge niso popolne. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev. Enako določa tudi 10. člen Uredbe v prvem in drugem odstavku. V nadaljevanju točka 2.13 razpisne dokumentacije določa še, da bo strokovna komisija za dodelitev sredstev z merili za ocenjevanje obravnavala (ocenila) vse pravočasne, formalno popolne in ustrezne vloge. Vloga, ki ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije, se kot neustrezna zavrne.

14. Tudi po presoji sodišča je bila tožnikova vloga popolna, saj je med drugim vsebovala tudi višino stroškov priprave na tisk in tisk, kot je to zahteval JR in razpisna dokumentacija, zato že iz tega razloga ni mogoče slediti tožniku, da je oddal nepopolno vlogo in kot tako (torej brez ustrezne dopolnitve) nesposobno za obravnavanje. Ob tem je treba še pritrditi toženki, ki je v odgovoru na tožbo pojasnila, da bi dopustitev takšne spremembe v vlogi (tj. sprememba povečanja lastnega deleža) nedvomno pomenila spremembo višine zaprošenih sredstev, vplivala pa bi tudi na razvrstitev tožnikove vloge glede na ostale vloge.

15. Tožnik še ugovarja ocenjevanju vlog, ki je potekalo po 2 članih komisije, kar naj bi bilo sporno, saj so različne vloge ocenjevali različni ocenjevalci, s tem pa je kršeno načelo enake obravnave, zaradi odsotnosti navedbe imen članov komisije pa je tudi morebiti prišlo do kršitve nepristranskosti, zato je predlagal, da sodišče pribavi zapisnike ocenjevanja. Pri tem se sklicuje na sodbo naslovnega sodišča, I U 512/2013 z dne 20. 5. 2014. 16. Ker je bila vloga tožnika (med drugim) zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogoja iz JR in razpisne dokumentacije, način ocenjevanja vloge po merilih iz JR tožnika kot tak niti ni oziroma niti ne bi mogel vplivati na odločitev v zadevi, ne glede na to pa sodišče ocenjuje, da je ocenjevanje potekalo v skladu z Uredbo, JR in razpisno dokumentacijo.

17. Kot izhaja iz podatkov spisa, sta vlogo tožnika najprej ocenila dva člana komisije na osnovi predpripravljenih ocenjevalnih listov (7. in 8. 5. 2018), v okviru drugega odpiranja javnega razpisa za sofinanciranje razvoja in promocije integralnih produktov turističnega gospodarstva pa je strokovna komisija na seji 15. 6. 2018 (zapisnik, št. 4300-11/2017/628) med drugim ugotovila, da so tam navedene vloge (med drugim tožnikova) sicer presegle prag 60 točk, vendar je del stroškov, za katere je prijavitelj predvideval sofinanciranje, neupravičen (neupoštevanje glede višine posameznih vrst stroškov, neustrezni stroški) in zato niso izkazani viri za pokrivanje teh stroškov, kar vpliva tudi na pogoj zaprtosti finančne konstrukcije. Zato je komisija predlagala, da se te vloge zavrnejo, tako pa je bilo tudi odločeno. Glede na povedano zato tudi ne gre za primer, kot izhaja iz sodbe tega sodišča, I U 512/2013 z dne 20. 5. 2014, kjer je sodišče ugotovilo kršitev pravil postopka s tem, ko je ugotovilo (točka 18 obrazložitve), da ni jasno, ali je strokovna komisija pred oblikovanjem predloga za sofinanciranje pripravljene predloge ocene z obrazložitvijo ocenjevalcev kakorkoli obravnavala, usklajevala in na tej podlagi dosegla soglasje o oceni, ki bi ga bilo mogoče upoštevati kot oceno komisije oziroma da iz zapisnika z dne 23. 11. 2012 izhaja, da je komisija predlog prejemnikov sredstev pripravila izključno na podlagi skupne ocene dveh ocenjevalcev.

18. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa voden v skladu s pravili postopka, sklep pa je materialnopravno utemeljen.

19. Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave, na nejavni seji, saj je tožnik predlagal vpogled v listine spisa, ki jih je sodišče presodilo v okviru presoje zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega akta, zapisnikov ocenjevanja pa ni pribavilo, ker gre za dokaze, ki glede na relevantno dejansko stanje in za ta primer veljavne določbe (neizpolnjevanje razpisnih pogojev in zavrnitev vloge tožnika), niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

20. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.