Jedro

Zaradi ugotovitve elementa kaznivega dejanja tatvine - tuja stvar - bo moralo sodišče prve stopnje kot predhodno vprašanje, rešiti vprašanje priposestvovanja zemljišča, na katerem je obdolženec posekal 15 dreves. Potrebno bo ugotoviti, ali so izpolnjene predpostavke - tako glede preteka časa kot dobre vere, za priposetvovanje zemljišča s strani obdolženca.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega A.K. se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo obdolženega A. K. spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po 2. in 1. odstavku 211. člena Kazenskega zakonika. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dveh mesecev zapora in preizkusno dobo v trajanju enega leta. Na podlagi določila 1. odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku je odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka in na 45.000,00 SIT odmerjeno povprečnino. Oškodovanko A.Č. pa je z njenim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec po svojem zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo tako spremeni, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da se v navedeni kazenski zadevi zastavlja predhodno vprašanje lastništva na delu parcele štev. 1256/1 k.o. ..., na katerem je obdolženi posekal drevesa. Vprašanje lastništva je bistveno za presojo ali je obdolženec kaznivo dejanje tatvine storil. Utemeljeno opozarja pritožnik, da je kot predhodno vprašanje potrebno razrešiti vprašanje priposestvovanja. Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbenimi navedbami, da razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi se je opredelilo do zatrjevanega priposestvovanja in je le sledilo navedbam oškodovanke in njenega sina, da dela parcele, kjer so stala posekana drevesa, obdolženi zaradi gozda ni mogel kositi in uporabljati, niso prepričljivi.

Neprepričljivo sodišče prve stopnje tudi ugotavlja, da je obdolženi prepozno, namreč šele po spornem dogodku, pred sodiščem sprožil postopek za izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi pridobitve lastninske pravice s priposetvovanjem glede na to, da je že v letu 1994 dobil mapno kopijo geodetske uprave iz katere izhaja, da je parcela štev. 1256/1 v celoti last oškodovanke. Priposestvovanje stvari pomen namreč originaren način pridobitve lastninske pravice zato ima eventuelni vpis v zemljiško knjigo oziroma sodna odločba zgolj deklaratorno ugotovitveno naravo. Zaradi tega za obstoj morebitne obdolženčeve lastninske pravice na spornem zemljišču ni pomembno, kdaj je sprožil postopek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Ob ugotovljenem priposestvovanju gre obdolžencu lastninska pravica tudi brez izstavitve listine, kar utemeljeno navaja pritožnik. Pritožnik tudi utemeljeno navaja, da na podlagi izpovedb oškodovanke in njenega sina ni z zadostno mero raziščeno, da naj bi se obdolženi zavedal, da je drevesa posekal na tujem svetu, pri tem pa tudi pravilno opozarja na ugotovitve o postavljenih kamnih, ki naj bi predstavljali mejne kamne, po videzu starejšega datuma, kar so ugotovili policisti. Tudi obstoj teh kamnov vnaša dvom v pravilne zaključke sodišča prve stopnje, da se je obdolženec zavedal, da je posekal drevesa na zemljišču last Č..

Tako se tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno zastavlja vprašanje lastinštva na parceli štev. 1256/1. Potrebno bo ugotoviti, ali so izpolnjene predpostavke - tako glede preteka časa, kot dobre vere - za priposestvovanje zemljišča s strani obdolženca. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbeno navedbo, da pogojev uporabe ni mogoče postavljati za vsak kvadratni meter zemljišča posebej, ampak je pomembno, kdo je dejansko izvajal oblast nad določenim sklenjenim delom zemljišča. V kolikor bi se izkazalo, da sicer predpostavke za priposetvovanje niso podane, da pa je bil obdolženi v zmoti glede lastništva in se zato ni zavedal vseh zakonsko določenih znakov očitanega mu kaznivega dejanja, pa bo potrebno ugotoviti tudi, ali je bila ta zmota opravičljiva oziroma ali bi se ji lahko izognil (pravna zmotna).

Zaradi tega, ker tako ni raziščeno vprašanje dela lastništva sporne parcele, na kateri je obdolženec posekal drevesa, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter skladno z določbo 1. odstavka 392. člena Zakona o kazenskem postopku izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Šele v ponovljenem, dopolnjenem postopku in po odgovoru na nakazana vprašanja mogoče zaključiti ali so v ravnanju obdolženega A. K. podani vsi znaki kaznivega dejanja tatvine, ki se mu očita.