Jedro

Tožnika kot starša, ki sta vložila predlog za opustitev cepljenja njunih otrok, bi morala temu priložiti njuno zdravstveno dokumentacijo, da bi bilo mogoče šteti predlog kot popoln.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Toženka je z izpodbijanima sklepoma zavrgla predloga tožnikov za opustitev cepljenja otrok A.A. in B.B., ker kljub pozivu nista dopolnila svojih vlog. V obrazložitvi obeh sklepov tako ugotavlja, da tožnika k predlogoma za opustitev cepljenja nista predložila zahtevane zdravstvene dokumentacije in drugih sestavin, kot to zahteva Zakon o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB). Zato ju je v skladu s 1. odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pozvala, da v določenem roku dopolnita vlogi z manjkajočimi sestavinami ter ju opozorila na posledice, če ne bosta tako ravnala. Ker je rok za dopolnitev potekel neuspešno, je toženka predloga zavrgla.

Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da je to sodišče s sodbo pod opr. št. U 2235/2003 z dne 31. 3. 2004 že odločalo o opustitvi cepljenja otroka B.B. in z njo ugodilo tožbi tožnikov ter odločbo Ministrstva za zdravje odpravilo ter mu zadevo vrnilo v ponovni postopek. V sodbi je sodišče med drugim zapisalo, da je v javnem interesu, da se zdravstveni posegi kot je cepljenje, izvajajo na način, ki ne predstavlja nevarnosti za zdravje oseb, ki se cepijo. Glede na to je toženki naložilo, da ugotovi zdravstveno stanje B.B. in šele nato izda ponovno odločbo. Tako je jasno, da je na strani toženke obveznost, da preveri otrokovo zdravstveno stanje in se odloči za cepljenje. V tem smislu je povsem nepravilna zahteva toženke, da takšno stanje z listinami dokazujeta tožnika. Če tožnika s tovrstno zdravstveno dokumentacijo morebiti ne razpolagata, to še ne pomeni, da za konkretno cepljenje ni podanih nobenih kontraindikacij. Te mora preveriti pristojni zdravnik. Tožnika opozarjata na protislovje, saj mora po omenjeni sodbi toženka s pomočjo zdravnika ugotoviti morebitne kontraindikacije v zvezi s cepljenjem, po drugi strani pa toženka v obravnavanem primeru tožnikoma nalaga, da kontraindikacije izkažeta in dokažeta sama. Navedeno pomeni različno obravnavo, s tem pa kršitev pravice do enakosti. Po mnenju tožnikov je s temi razlogi utemeljena tudi tožba tudi zoper odločbo toženke, ki se nanaša na mladoletnega A.A., saj vsebina in razlogi navedene sodbe smiselno povsem enako veljajo tudi za odločitev o njegovem cepljenju. Tožnika predlagata, da sodišče obe izpodbijani odločbi (prav: sklepa) odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je na podlagi sodbe tega sodišča v zadevi opr. št. U 2235/2003 izdala odločbo, s katero je ugodila pritožniku, odpravila izpodbijano odločbo in zadevo vrnila v reševanje Zdravstvenemu inšpektoratu RS kot prvostopenjskemu organu. V času obravnave zadeve v letu 2003 je veljal ZNB, katerega je Ustavno sodišče s svojo odločbo opr. št. U-I-127/01 v 22. členu razglasilo za neustavnega. S spremembami ZNB-A pa je zakon v 22.a členu uredil postopek ugotavljanja upravičenih razlogov za opustitev cepljenja. Poudarja, da je v tem upravnem sporu obravnavana predloga tožnikov za oprostitev cepljenja otrok B.B. in A.A. ponovno prejela 20. 6. 2007. Zaradi nepopolne dokumentacije ju je pozvala na dopolnitev, saj je ta ključnega pomena, da lahko komisija za cepljenje (v nadaljevanju komisija), ki obravnava posamični predlog, v zadevi poda svoje strokovno mnenje. Toženka še dodaja, da je primarna presoja o obstoju razlogov za opustitev obveznega cepljenja na strani zdravnika, ki opravi cepljenje pri otroku. Ob svojem predlogu pa mora na ministrstvo poslati še celotno zdravstveno dokumentacijo. Kot predlagatelj opustitve obveznega cepljenja pa lahko v skladu z zakonom nastopi tudi zastopnik ali skrbnik mladoletne osebe. Zato po mnenju toženke ni mogoče govoriti o protislovni situaciji, na katero se sklicujeta tožnika v tožbi. Poleg tega je bil postopek iz leta 2003 s strani Ministrstva za zdravje zaključen, za nov postopek, ki se je začel v letu 2007, pa velja spremenjena zakonodaja. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Med strankami ni sporno, da sta tožnika z vlogo z dne 20. 6. 2007, ki jo je toženka prejela 22. 6. 2007, predlagala opustitev cepljenja za otroka B.B. in A.A.. V tem času so že veljale spremembe in dopolnitve ZNB (Uradni list RS, št. 69/95), ki so bile objavljene v Uradnem listu RS, št. 119/05 (ZNB-A) in so začele veljati 12. 1. 2006. Z dopolnitvami je ZNB-A v členih 22.a do 22.č podrobneje uredil postopek v zvezi s predlogi upravičenih oseb za opustitev cepljenja. ZNB-A je hkrati črtal 2. in 3. odstavek 22. člena ZNB (2. odstavek 2. člena ZNB-A), kar je logična posledica prej omenjenih dopolnitev. Tožnika se zato v tožbi ne moreta sklicevati na zakonsko ureditev, ki je veljala v letu 2003 (oz. na črtani 3. odstavek 22. člena ZNB) in na podlagi katere je to sodišče v zadevi opr. št. U 2235/2003 odločalo o zakonitosti upravnega akta v zvezi z njunim predlogom za opustitev cepljenja B.B. in na tej podlagi zatrjevati različno obravnavanje predloga v letu 2003 in v obravnavanem primeru.

V 2. odstavku 22.a člena ZNB so taksativno našteti razlogi za opustitev cepljenja. Zdravnik, ki opravlja cepljenje, mora s pregledom osebe, ki se cepi, in z vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se lahko zdravstveno stanje take osebe trajno poslabšalo (1. odstavek 22.a člena ZNB). Če ugotovi, da taki razlogi obstajajo, mora dati strokovno utemeljen in obrazložen predlog za opustitev cepljenja, pri čemer je zdravstvena dokumentacija osebe njegov sestavni del (4. odstavek 22.a člena ZNB). Ker lahko glede na določbo 5. odstavka istega člena dajo predlog iz prejšnjega odstavka tudi starši, so tudi sami dolžni predložiti zdravstveno dokumentacijo, saj je ta, kot rečeno, sestavni del predloga. Šele na podlagi takega kompletnega predloga namreč lahko komisija (22.b člen ZNB), ki mora v nadaljevanju postopka pripraviti strokovno mnenje v zvezi s predlogom, dobi osnovne informacije o razlogih, na katere se sklicujejo starši kot podlago za opustitev cepljenja. Komisija ima nato v nadaljevanju postopka možnost, kadar oceni za potrebno, da zahteva dodatno dokumentacijo oz. dodatne zdravstvene preglede (1. odstavek 22.c člena ZNB). Po mnenju sodišča bo ta možnost prišla v poštev zlasti takrat, ko že iz same predložene zdravstvene dokumentacije ne bo nedvoumno razviden obstoj razloga za opustitev cepljenja. Poleg tega imajo starši možnost zahtevati razgovor pred komisijo (2. odstavek 22.c člena ZNB), kar je še dodatna možnost za utemeljitev predloga. Šele na podlagi opravljenega postopka iz 1. in 2. odstavka 22.c člena ZNB komisija pripravi strokovno mnenje (3. odstavek 22.c člena ZNB), na podlagi katerega minister izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oz. neopustitvi cepljenja (1. odstavek 22.č člena ZNB).

Glede na navedeno sta bila tožnika svojemu predlogu dolžna predložiti zdravstveno dokumentacijo svojih otrok, da bi bilo mogoče njun predlog šteti kot popoln. Sodišče po vpogledu v poziva za dopolnitev z dne 6. 12. 2007, ki se nahajata v upravnih spisih, ugotavlja, da je upravni organ zahteval zdravstveno dokumentacijo, iz katere izhaja razlog za opustitev cepljenja za vsakega od otrok, kar je glede na omenjene določbe ZNB treba razumeti kot dokumentacijo, na katero tožnika opirata svoj predlog. Navedeno skupaj z zahtevanim razgovorom pred komisijo in morebitno dodatno pridobljeno dokumentacijo in zdravstvenimi pregledi pa je tisti zakonsko določen okvir, v katerem komisija ugotavlja razloge za opustitev cepljenja iz 22.a člena ZNB.

Kot ugotavlja sodišče že na podlagi obrazložitve izpodbijanih sklepov, pa toženka tožnikov ni pozvala na dopolnitev njune vloge zgolj s predložitvijo fotokopirane zdravstvene dokumentacije, iz katere izhaja razlog za opustitev cepljenja, ampak tudi na druge dopolnitve (navedbo nalezljive bolezni, zoper katero predlaga opustitev cepljenja) ter na predložitev dodatnih listin (fotokopirani cepilni knjižici za oba otroka, soglasje za pridobitev izpiska iz njunih rojstnih matičnih knjig oz. na predložitev teh izpiskov). Kljub opozorilu na posledice, tožnika nista ravnala v skladu z zahtevo. Ker v obravnavani tožbi v tem delu ne izpodbijata utemeljenosti pozivov toženke z dne 6. 12. 2007 in tudi ne zatrjujeta, da sta v upravnem postopku v zvezi z navedenimi zahtevami pokazala kakršnokoli aktivnost, sta izpodbijana sklepa o zavrženju njunih nepopolnih predlogov pravilna.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.