Jedro

Sodišče s tem, ko stranki ni poslalo izvedenčeve cenitve nepremičnin, stranki ni dalo možnost, da se izjavi o cenitvi in da poda pripombe na cenitev. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo tržno vrednost nepremičnin, ki so predmet izvršbe in ki so v celoti last dolžnika v višini 8,600.000,00 SIT (35.887,16 EUR). Pri ugotovitvi te vrednosti se je oprlo na mnenje cenilca univ. dipl. ing. gradbeništva J. P., ki je izdelal mnenje na podlagi II. odst. 178. čl. ZIZ.

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil in v laični pritožbi sodišču očita, da se je cenitev izvedla po telefonu , cenilec je izdal samo cenitveno poročilo, ki pa glede na dejansko stanje ne ustreza. Zato predlaga, da sodišče sklep zavrže. Nato pa predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep zavrne ali ustrezno spremeni oz. razveljavi. Navaja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Cenilcu očita, da ni izvedel cenitve po pravilih sodne cenitve in ga je zato v postopku oškodoval za bistveno vrednost nepremičnine, saj je na licu mesta ocenil dejansko trenutno vrednost le-te. Zajel tudi ni podkletenega dela zgradbe, ker ga sam na zemljišču ni mogel videti. Strank ni vabil na cenitev s pisnim vabilom, kot to zahteva zakon. Tako je posegel v njegovo lastninsko razmerje, saj je brez njegovega dovoljenja izvajal določena opravila na njeni lastnini.

Pravočasna pritožba je bila posredovana upniku, ki je odgovoril na pritožbo in predlagal, da sodišče to pritožbo zavrne, saj je bila stranka opozorjena in obveščena o terminu ogleda nepremičnine, vendar pa ni dopustila oz. izvedencu omogočila vstopa na nepremičnino, zato je izvedenec lahko podal oceno glede na zunanji izgled nepremičnine. Zato predlaga, da se ta pritožba zavrne in zahteva stroške pritožbenega postopka za sestavo pritožbe 250 točk, za pregled spisa 10 točk in materialne stroške 10 točk. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki je postal pravnomočen dne 10.05.2004, dovolilo izvršbo tudi z novim sredstvom izvršbe in sicer z rubežem nepremičnine, z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi in s prodajo nepremičnine ter poplačilom upnice iz zneska dobljenega s prodajo. Sodišče prve stopnje je nato v skladu z 178. čl. ugotavljalo vrednost nepremičnine, na katero je predlagana izvršba, nato pa je po določbah 179. čl. izdalo sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.

Po II. odst. 178. čl. ZIZ ugotovi sodišče vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. Glede na takšne določbe je sodišče pravilno s sklepom določilo cenilca in mu naložilo, da ugotovi vrednost nepremičnine po tržni vrednosti na dan cenitve. Cenilec je izdelal cenitveno poročilo, v katerem je ocenil vrednost nepremičnine, vendar sodišče ni ravnalo pravilno, ko cenitvenega poročila ni posredovalo stranki s pozivom,, da se o cenitvi izjavi, pač pa je takoj izdalo sklep, s katerim je določilo vrednost nepremičnine. Takšno ravnanje pa je napačno in v nasprotju z načelom kontradiktornosti postopka, po katerem mora stranka imeti možnost, da se izjavi tudi o mnenju izvedenca oz. cenilca. Sodišče stranki te možnosti ni dalo, zato je podana kršitev postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost odločitve, zato je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v ponovno odločanje. Sodišče bo moralo stranko pozvati, da se izjavi o cenitvi izvedenca, in v kolikor bodo njene izjave tehtne, bo moralo zahtevati dopolnitev mnenja, šele nato pa bo lahko izdalo sklep o določitvi vrednosti nepremičnine. Zaradi takšne kršitve postopka je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ( ZPP čl. 339/1).

Ostali pritožbeni očitki dolžnika pa niso utemeljeni. Ne samo da niso utemeljeni, ampak dolžnik z njimi tudi zlorablja svoje pravice, ki jih ima kot stranka v postopku. Cenilec je sodišču sporočil, da je bil dolžnik večkrat obveščen o datumu ogleda nepremičnine, vendar ob cenitvi ni bil prisoten, niti ni, kot izhaja iz podatkov v spisu, dovolil cenilcu, da si ogleda nepremičnino. Iz tega razloga pa dolžnikovi pritožbeni očitki o tem, da ga izvedenec ni vabil niso utemeljeni kot tudi niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je cenilec brez dovoljenja stranke izvajal določena opravila na dolžnikovi lastnini. Ker je na nepremičnino vložena izvršba, je dolžnik dolžan dopustiti izvedencu, da si to nepremičnino ogleda in jo oceni, kar je tudi v njegovo korist, v kolikor pa tega ne dovoli, lahko sodišče tudi na silo izvede takšen ogled, ali pa se tudi odloči, da bo cenilec opravil ogled oz. izdelal mnenje na podlagi podatkov, ki jih bo pridobil na drug način. Dolžnik z ravnanjem, ko se izmika in ne sprejema sodnih pošiljk, in ko ne dovoljuje ogleda, po nepotrebnem podaljšuje postopek, s tem pa tudi rastejo stroški izvršilnega postopka, ki jih bo dolžnik na koncu moral povrniti.

Zaradi razveljavitve sklepa se odločitev o stroških pritožbenega sodišča pridrži za končno odločanje.