Jedro

V konkretni zadevi je evidentno, da so se okoliščine na strani tožnika bistveno spremenile. To sicer ne pomeni, da preživnine sploh ni več dolžan plačevati, saj je to njegova stroga zaveza, za uresničitev katere se mora maksimalno potruditi. Vendar je utemeljena njegova zahteva po znižanju te obveznosti, vsaj za čas, ko so se njegovi prejemki drastično zmanjšali

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval znižanje preživnine za sina na 50 EUR mesečno (ta sicer znaša 162,56 EUR mesečno) (I. točka). Odločilo je, da tožnik povrne toženčeve pravdne stroške, ker je slednji upravičenec do brezplačne pravne pomoči, na račun sodišča (II.).

Tožnik se pritožuje. Navaja, da preživnine, ki sedaj znaša že 167,44 EUR, ni sposoben plačevati, saj je brez krivde ostal brez zaposlitve. Od aprila 2011 je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, zaradi česar so se njegovi prejemki znižali v prvih treh mesecih na 536,47 EUR, v naslednjih pa na 405,11 EUR. 80 EUR plačuje na račun te sporne preživnine, ostalo porabi za stroške, kot npr. 110 EUR za elektriko, 32,93 EUR za zdravstveno zavarovanje, preživlja pa še enega otroka, ki mu zaradi finančne stiske ni sposoben zagotoviti niti šolske malice. Od 1. 12. 2012 prejema 234 EUR socialne pomoči, kar je edini vir za preživljanje in kar je tudi dokazal. Trenutno je do 30. 4. 2013 zaposlen z minimalnim dohodkom. Predlaga, da se ga oprosti plačila pravdnih stroškov.

Toženec na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je materialno pravo napačno uporabilo, zato ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev primera.

Materialnopravno izhodišče prvostopenjskega sodišča je sicer pravilno določba 132. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po kateri lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

Vendar je ocena sodišča prve stopnje, da na strani tožnika ne gre za dovolj bistveno spremembo okoliščin, napačna.

Ni sporno, da je bila preživnina za toženca določena 19. 11. 2009, ko je bil še ta mladoleten, in da v času sojenja znaša 162,56 EUR (tožnik v pritožbi sicer navaja, da sedaj 167,44 EUR). Toženec je sedaj že polnoleten in ponavlja tretji letnik srednje šole, kar tudi ni prerekano, ergo je nesporno. Dalje je bodisi nesporno bodisi je sodišče ugotovilo na podlagi dokazov, da je bil v času določitve preživnine tožnik zaposlen in je prejemal mesečno plačo okoli 600 EUR, aprila 2011 pa je ostal brez zaposlitve ter tri mesece prejemal nekaj več kot 500 EUR, nato tri mesece nekaj več kot 400 EUR, od 1. 12. 2012 pa zgolj socialno pomoč v višini 234 EUR. Januarja 2013 se je dogovoril za enomesečno delo za minimalno plačo okoli 470 EUR.

Na podlagi navedenih dejstev je evidentno, da so se okoliščine na strani tožnika bistveno spremenile. To sicer ne pomeni, da preživnine sploh ni več dolžan plačevati, saj je, kot poudarja prvostopenjsko sodišče, to njegova stroga zaveza, za uresničitev katere se mora maksimalno potruditi, vendar pa je utemeljena njegova zahteva po znižanju te obveznosti, vsaj za čas, ko so se njegovi prejemki drastično zmanjšali (v času, ko je prejemal samo socialno pomoč (1), skoraj za 2/3).

Za koliko je to zmanjšanje utemeljeno, je odvisno od vseh okoliščin, ki narekujejo višino preživninske obveznosti staršev po določbah 129. in 129.a ZZZDR (potrebe upravičenca, zmožnosti zavezanca). Ker ne potreb upravičenca ne zmožnosti toženčeve matere kot druge zavezanke sodišče prve stopnje ni ugotovilo, je na podlagi 355. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbeno sodišče izpodbijano razveljavilo. Sâmo namreč ne more dopolnjevati postopka brez znatnejšega posega v pravico stranke do pravnega sredstva.

V novem sojenju naj sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek tako, da te pravno pomembne okoliščine ugotovi, nato pa upoštevajoč navedeno v 8. tč. tega sklepa ponovno odloči. (1) Glede slednjega je treba upoštevati, da je moral upravičenec do denarne socialne pomoči izpolniti kriterije Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), kar pomeni, da je njegovo premoženjsko stanje dejansko zelo slabo; glej načine ugotavljanja materialnega položaja po določbah čl. 9 – 25 ZSVarPre.