Jedro

Izpodbijana odločba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo, saj tožeči stranki sodišče ni dalo možnosti, da odgovori na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, na katere pa je oprta izpodbijana stroškovna odločitev. Takšna kršitev bi sicer terjala razveljavitev stroškovne odločitve, a jo je pritožbeno sodišče lahko saniralo samo. Skupaj s sodbo je bil namreč tožeči stranki vročen tudi odgovor na tožbo, na katerega je tožeča stranka tudi vsebinsko odgovorila v pritožbenih navedbah. Te predstavljajo dovoljeno pritožbeno novoto.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v II. točki spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti pravdne stroške 858,64 EUR, če zamudi s plačilom, od šestnajstega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh tožeči stranki povrniti pritožbene stroške 933,67 EUR, če zamudi s plačilom, od šestnajstega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave (I.) ugotovilo, da je vknjižba hipoteke z ID pravice ..., ki je pri nepremičnini ID znak: 000-497-2, vpisana v korist tožene stranke, neveljavna in se zato izbriše ter vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, (II.) naložilo tožeči stranki, da v 15 dneh toženi stranki povrne 746,64 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi zoper II. točko izreka uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge, predlaga spremembo sodbe tako, da se pravdni stroški naložijo v plačilo toženi stranki, podredno, da se sodba v tem delu razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Poleg tega priglaša pritožbene stroške.

Tožeča stranka opozarja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo, češ da ni dala povoda za tožbo. Sodišče sploh ni ugotavljalo tega pogoja in nikjer v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo razlogov ali je tožena stranka dala povod za tožbo ali ne, čeprav je to eden od pogojev za odločitev o stroških na podlagi 157. člena Zakona o pravdnem postopku,1 (v nadaljevanju: ZPP) na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo stroškovno odločitev. Pred izdajo izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje tožeči stranki ni omogočilo, da bi se izjavila do navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo, ki poleg pripoznave zahtevka vsebuje tudi trditve o tem, da ni dala povoda za tožbo. Odgovor na tožbo je bil tožeči stranki vročen šele skupaj s sodbo. To pa po prepričanju tožeče stranke pomeni absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

V nadaljevanju pritožba pojasni, da je tožeča stranka večkrat zahtevala od tožene stranke izdajo izbrisnega dovoljenja, tožena stranka pa je to pogojevala s plačilom nesorazmerno visokega zneska. Z dopisom z dne 4. 5. 2012 je tako toženi stranki tožeča predlagala »umik zastavne pravice« in izdajo izbrisnega dovoljenja, pri tem ji je pojasnila in s predložitvijo kupoprodajnih pogodb izkazala, da je lastnica posameznega dela stavbe št. 2 v stavbi 497, k. o. ... S sklicevanjem in predložitvijo Dodatnega sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, ki ga je 17. 2. 2012 izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi St 000/2020 pa je tožeča stranka izkazala, da ji je bila v stečajnem postopku nad prejšnjim lastnikom na navedeni nepremičnini priznana izločitvena pravica. S tem si je tožeča stranka prizadevala za izvensodno rešitev zadeve, pri tem pa je toženo stranko seznanila z vsemi potrebnimi dejstvi in dokazi. Tožena stranka se na ta dopis ni odzvala. Z dopisom z dne 18. 11. 2014 je tožeča stranka ponovno želela rešiti zadevo izvensodno, tožena stranka oz. njena pooblaščenka (odv. A. A.) pa je v e-sporočilu z dne 19. 12. 2014 sporočila, da je pripravljena tožena stranka izdati izbrisno pobotnico le, če ji tožeča stranka plača 3.000 EUR, povečano za 22 % DDV. Ker za kaj takega ni bilo pogojev, tožeča stranka na to ni pristala. Glede na opisano tožeča stranka meni, da je bila tožena stranka tista, ki ni bila pripravljena na izvensodno rešitev in je nedvomno dala povod za tožbo, zato ni podan drugi od obeh pogojev za uporabo 157. člena ZPP, to je, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. O stroških je zato treba odločiti na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP in jih naložiti toženi stranki.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je le odločitev o stroških, ki predstavlja sklep, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo s sklepom. Ker gre torej za pritožbo zoper sklep o stroških postopka in ker vrednost izpodbijanega dela sklepa ne presega 800 EUR, je v zadevi odločal sodnik posameznik (7. alineja drugega odstavka 366.a člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče uvodoma pritrjuje tožeči stranki, da je izpodbijana odločba vsekakor obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožeči stranki sodišče prve stopnje ni dalo možnosti, da odgovori na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, na katere pa je oprta izpodbijana stroškovna odločitev. Takšna kršitev bi sicer terjala razveljavitev stroškovne odločitve, a jo je pritožbeno sodišče lahko saniralo samo. Skupaj s sodbo je bila namreč tožeči stranki vročen tudi odgovor na tožbo, na katerega je tožeča stranka tudi vsebinsko odgovorila v (zgoraj povzetih) pritožbenih navedbah. Te predstavljajo dovoljene pritožbene novote, saj jih tožeča stranka zaradi opisane procesne kršitve brez svoje krivde ni mogla navajati pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožba je bila vročena toženi stranki, s čimer je bilo v skladu z načelom kontradiktornosti tudi njej omogočeno, da odgovori na dejanske navedbe tožeče stranke, a tožena stranka te svoje pravice ni izkoristila in na navedbe tožeče stranke ni odgovorila. Pritožbeno sodišče je zato pri odločanju v povsem enakem položaju, kot bi bilo sodišče prve stopnje, če bi se mu zadeva vrnila v ponovno odločanje.

7. Iz neprerekanih trditev tožeče stranke, ki jih potrjujejo tudi pisni dokazi (predlog tožeče stranke toženi z dne 4. 5. 2012 s prilogami, v prilogi A10; dopis pooblaščenke tožeče stranke toženi stranki z dne 18. 11. 2014, v prilogi A11, in odgovor pooblaščenke tožene stranke po e-pošti z dne 19. 12. 2014, v prilogi A12), izhaja, da ne držijo navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, da ni dala povoda za tožbo v tej zadevi. Navedeni dokazi ovržejo tudi trditev tožene stranke, da bi se predmetna situacija rešila izvensodno, če bi tožeča stranka z navedbo dejstev in dokazov glede njenega lastništva nepremičnine ID znak: del stavbe 000-497-2, kot jih navaja v tožbi, pred vložitvijo tožbe od tožene stranke zahtevala izbris tožbe, saj dokazujejo ravno nasprotno.

8. Pritožba ima prav, da glede na vse to za odločitev o pravdnih stroških ni mogoče uporabiti določbe 157. člena ZPP, saj je tožena stranka dala povod za tožbo. Pritožbi je zato treba ugoditi in izpodbijano odločitev spremeniti (3. točka 365. člena ZPP) ter pravdne stroške odmeriti po prvem odstavku 154. člena ZPP. Tožena stranka je torej tožeči stranki dolžna povrniti: 1000 odvetniških točk za sestavo tožbe, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR to pomeni skupno 746,64 EUR. Pritožbeno sodišče ni priznalo tožeči stranki stroškov zaznambe izbrisne tožbe, saj ta zaradi pripoznave ni bila potrebna.

9. Tožeča stranka je upravičena tudi do pritožbenih stroškov (prvi odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), ki znašajo 1250 odvetniških točk za sestavo pritožbe, 2 % materialnih stroškov in še 1 % nad 1000 EUR (kar znese skupno 25,5 odvetniške točke) in 22 % DDV, upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR to pomeni skupno 933,67 EUR.

1 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.