Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je bil kot voznik službenega tovornega vozila povzročitelj prometne nesreče z dne 10. 6. 2010. Vozilo, ki je bilo last D. H., ni bilo obvezno zavarovano, zato je tožnik oškodovancu izplačal odškodnino. Tožnik od toženca na podlagi 41. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP) uveljavlja regresno pravico.

2. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 113957/2014 z dne 16. 9. 2014 delno vzdržalo v veljavi tako, da je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati glavnico v višini 2.455,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 15. 3. 2011 dalje in izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 27. 9. 2014 dalje. V presežku glede zakonskih zamudnih obresti od glavnice pa je sklep o izvršbi razveljavilo in v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče je zavrnilo toženčev ugovor zastaranja, saj gre za pravi regresni zahtevek, zato se ne uporabi določba 357. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah, prav tako ne določbe o zastaranju odškodninskih terjatev, ampak velja splošni petletni zastaralni rok, ki začne teči šele z izplačilom odškodnine oškodovancu. Sodišče je zavrnilo tudi toženčev ugovor, da je bilo zavarovanje za tovorno vozilo v času prometne nesreče še veljavno. Zavarovalnica je namreč z opominom z dne 12. 3. 2010 odstopila od zavarovalne pogodbe, ker zapadle premije tudi v 30-dnem roku iz opomina niso bile plačane (tretji in četrti odstavek 937. člena OZ). Skladno s 41. členom ZOZP pa je toženec tudi pasivno legitimiran, saj lahko tožnik sam izbira, ali bo tožil lastnika vozila ali povzročitelja škode. Njuna odgovornost za regresni zahtevek je namreč solidarna.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pojasnilo je še, da zamuda zavarovalnice z obvestilom upravni enoti na podlagi prvega odstavka 4. člena ZOZP glede na načelo relativnosti pogodbenih razmerij na veljavnost prenehanja zavarovalnega razmerja ne more imeti nobenega vpliva. Obveznost zavarovalnice do upravne enote pa v vsakem primeru nastane šele po prenehanju zavarovalnega razmerja z lastnikom vozila.

5. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednji vprašanji:

(1) na kakšen način lahko ob uporabi 4. člena ZOZP zavarovalnica veljavno odstopi od pogodbe za zavarovanje avtomobilske odgovornosti; in

(2) kakšen je zastaralni rok za regresni zahtevek po 41. členu ZOZP.

Toženec navaja, da je pregledal obstoječo sodno prakso in podobnega primera ni zasledil. Meni, da so zastavljena vprašanja aktualna v času, ko se na trgu pojavljajo podjetja, ki oddajo vozila v najem. Meni, da na podlagi specialne določbe 4. člena ZOZP zavarovalnica ne more odstopiti od zavarovalne pogodbe, dokler skladno z navedeno določbo ne obvesti upravne enote. Namreč dokler v ustreznih evidencah ni zavedeno, da vozilo ni registrirano, uporabnik vozila tega niti ne more vedeti. Nadalje izpostavlja, da je zmotno stališče nižjih sodišč, da velja v obravnavani zadevi splošni petletni zastaralni rok. Ob tem stališču lahko tožnik zoper povzročitelja škode vloži tožbo tudi še osem let od takrat, ko se je zgodila prometna nesreča. Ker oškodovancu zoper povzročitelja škode odškodninski zahtevek zastara v treh letih, bi moral veljati enak rok tudi za regresnega upravičenca.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).