Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba II U 497/2017-24

ECLI:SI:UPRS:2020:II.U.497.2017.24 Upravni oddelek

komunalni odpadki gospodarske javne službe javni razpis za podelitev koncesije obrazložitev odločbe
Upravno sodišče
22. april 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Obrazložitev izpodbijane odločbe je brez zahtevane pravne obrazložitve, saj le navaja določila javnega razpisa oz. razpisne dokumentacije. Sklicevanje na dele razpisne dokumentacije ne zadostuje za odločitev o ponudbi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti o izbiri, zato dejansko stanje ni bilo v zadostni meri razjasnjeno in ugotovljeno. Obrazložitev izpodbijane odločbe je torej pomanjkljiva in pavšalna, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso podkrepljeni z materialnimi določili zakona in jih ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Občinske uprave Občine Kungota, št. 014-2/2016 z dne 24. 7. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Občinska uprava Občine Kungota izbrala A. d.o.o. in B. d.o.o. kot koncesionarja za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih služb zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Kungota za obdobje 10 let (1. točka izreka). Skupna ponudba C. d.o.o. in D. d.o.o. se zavrne (2. točka izreka). Dejavnost gospodarskih javnih služb bo koncesionar izvajal v skladu s pogodbo o koncesiji, ki mora biti sklenjena najkasneje v 60. dneh po dokončnosti odločbe, sicer odločba preneha veljati (3. točka izreka). Organ in stranke krijejo vsaka svoje stroške postopka (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Občina Kungota v Uradnem listu št. 64/2016 dne 14. 10. 2016 objavila Javni razpis po postopku konkurenčnega dialoga za podelitev koncesije za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Kungota (v nadaljevanju javni razpis). Na javni razpis sta prispeli dve ponudbi in sicer skupna prijava C. d.o.o. in D. d.o.o. in skupna prjava A. d.o.o. in B. d.o.o. Oba prijavitelja sta izpolnjevala pogoje za priznanje sposobnosti določene v členu 8 Navodil za izdelavo prijave. Strokovna komisija je po pregledu ponudb ugotovila, da sta oba ponudnika predložila popolni ponudbi, zato je ponudbi ocenila po merilih iz razpisne dokumentacije. Uporabljena so bila naslednja merila: cena storitve 70 točk, dodatni obseg ponujenih storitev 20 točk in izkušnje v zvezi z izvajanjem javne službe 10. točk. Občinska uprava je izvedla tudi ustno obravnavo, ki je bila dne 31. 5. 2017 v prostorih Občine Kungota. Ustne obravnave so se udeležili vsi predstavniki ponudnikov, kar je razvidno iz zapisnika o ustni obravnavi. V zakonitem 8 dnevnem roku po ustni obravnavi je ponudnik C. d.o.o. podal ugovor na poročilo strokovne komisije, v katerem navaja: - da strokovna komisija ne bi smela dopustiti, da ponudnik A. d.o.o. dopolni ponudbo s programom ravnanja z ločenimi frakcijami, ker to pomeni spremembo ponudbe in nedovoljeno dopolnitev ponudbe in bi ga morala strokovna komisija izločiti, - da je ponudnik A. predložil elaborat o oblikovanju cen, v katerem pa predračunske cene odstopajo od cen, ki jih je ponidnik navedel v svoji ponudbi, - da je ponudnik A. d.o.o. v elaboratu navedel drugačne količine odpadkov, ki jih bo odložil od tistih, ki jih je navedel v ponudbi, kar pa pomeni, da ne bo odložil 12,73 % odpadkov, ampak 14,23 %. To pa pomeni, da bi moral vlagatelj ugovora dobiti točke po tem kriteriju in ne A. d.o.o. Slednji pri izračunu ni upošteval količin kosovnih odpadkov, ki jih zbere, ampak samo količine mešanih komunalnih odpadkov. Ponudnik A. d.o.o. ni podal cene za biološke odpadke oz. je cena, ki je podana v elaboratu o oblikovanju cen tako visoka, da če bi upoštevali obe ceni za mešane in biološke odpadke, bi bila cena ponudnika C. ugodnejša. 3. Upravni organ prve stopnje je po proučitvi vseh ugovorov zapisal, da so sicer navedbe, ki jih je navedel vlagatelj ugovora C. d.o.o. glede neskladja med cenami iz elaborata in cenami s ponudbe točne, vendar gre za tako nepomembna odstopanja, ki nimajo vpliva na razvrstitev ponudbe po ceni, oz. na samo točkovanje po tem kriteriju. Glede točkovanja po kriteriju odstotek odloženih komunalnih odpadkov pa upravni organ meni, da gre v tem primeru za zavezo, ki jo bo moral izbrani ponudnik izpolnjevati ne glede na to, kako je ta odstotek izračunal. Če bo izbrani ponudnik odložil večje količine, kot je navedel oz. se je zavezal, ne bo upravičen do plačila za te količine oz. do spremembe cene. Ali je v to količino vključil tudi kosovne odpadke je njegov riziko in ne koncedenta. V zvezi z ugovorom ponudnika C. d.o.o. da strokovna komisija ne bi smela zahtevati dopolnitev ponudbe s programom ravnanja z ločenimi frakcijami pa upravni organ meni, da gre v tem primeru za dopustno dopolnitev, saj bi lahko strokovna komisija od ponudnika zahtevala, da predloži navedeni program in elaborat o oblikovanju cen tudi po sprejemu ponudbe, saj gre v tem primeru le za predlog. Glede cene za biološke odpadke pa upravni organ ugotavlja, da ta cena ni bila merilo za izbor ponudnika.

4. Zoper navedeno odločitev prvostopenjskega organa sta tožnika vložila pritožbo, o kateri je odločal Župan Občine Kungota kot drugostopenjski organ. V odločbi se je skliceval na obrazložitev prvostopenjske odločbe in pritožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrnil. 5. Tožnika sta vložila tožbo v upravnem sporu, saj se z izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa ne strinjata, in sicer iz razlogov napačne uporabe materialnih predpisov oz. neuporabe predpisov (1. točka prvega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP) napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 237. člena ZUP) in kršitve pravil postopka (4. točka prvega odstavka 237. člena ZUP). Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo v celoti odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje ter da tožnikoma povrne stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

6. V zvezi z nedovoljeno dopolnitvijo ponudbe ponudnika A. d.o.o. in B. d.o.o. tožnika menita, da je zahteva za predložitev programa ravnanja z ločenimi zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki bila navedena v 10. točki Navodil za izdelavo končne ponudbe (dokument št. 014-2/2016 z dne 13. 3. 2017, v nadaljevanju Navodila). Tožnika menita, da gre pri navedenem programu za izvajanje izpolnjevanja tehničnih sposobnosti iz tehničnih specifikacij predmeta javnega razpisa. Program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami vsebuje takšne elemente ponudbe, katerih obstoja pred iztekom roka za predložitev ponudb, ni mogoče objektivno preveriti. V sled navedenega bi na podlagi drugega in tretjega odstavka 54. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP), strokovna komisija morala ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, saj končni ponudnik ni predložil navedenega programa, kot je bilo zahtevano z Navodili. Ker gre pri programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za izkazovanje izpolnjevanja tehničnih sposobnosti in tehničnih specifikacij predmeta javnega razpisa, pa program, katerih obstoj pred iztekom roka za predložitev ponudb, ni mogoče objektivno preveriti, bi strokovna komisija morala ugotoviti, da navedeni program ne more biti predmet dopolnitve ne glede ali gre za bistvene sestavine ponudbe in bi zato morala ponudbo izbranega ponudnika na podlagi drugega in tretjega odstavka 54. člena ZJZP ter smiselno na podlagi petega in šestega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3) kot nepopolno izločiti iz nadaljnjega postopka. Navaja, da tudi državna revizijska komisija v več svojih odločitvah ugotavlja podobno glede dopustne dopolnitve ponudbe, katerih v zadevnem primeru ni za spregledati. Navedeno izhaja iz vsebine določbe šestega odstavka 89. člena ZJN-3, da predstavlja omenjena zakonska določba izjemo od dopustnih dopolnitev, popravkov, sprememb oz. pojasnil ponudbe, zato je potrebno jo razlagati restriktivno. Med dele ponudbene vsebine, v katere načeloma že ex lege ni dopustno posegati, sodijo v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 tudi tehnične specifikacije, s katerimi naročnik opiše predmet javnega naročila.

7. V zvezi z neskladjem cen izbranega ponudnika tožeča stranka navaja, da je izbrani ponudnik predložil tudi elaborat o oblikovanju cene, na katerem predračunske cene odstopajo od cen, ki jih je ponudnik navedel v svoji ponudbi (v ponudbenem obrazcu). Upravni organ je glede tega zavzel stališče, da gre za tako nepomembna odstopanja, ki nimajo vpliva na razvrstitev ponudbe po ceni oz. na samo točkovanje po tem kriteriju. Če bi pojasnilo upravnega organa vzdržalo, da je dovoljeno cene v ponudbi pojasnjevati, ni pa jih dovoljeno spreminjati, bi to pomenilo, da ni važno kakšno ponudbeno ceno poda ponudnik v sami ponudbi in priloženi dokumentaciji, saj jo bo lahko v kolikor se bo arbitrarno tako odločil, bodoči koncedent pred sprejemom na pristojnem občinskem organu pojasnil oz. pojasnil njena odstopanja ne glede na razliko, ki bi lahko bila med ponudbenimi cenami v elaboratu, kakor v sami ponudbi, tudi v višini nekaj eurov. S tako razlago upravni organ dopušča možnost, da se ponudnik, ki navede različne ponudbene cene, po javnem odpiranju ponudb, odloči, da bo zagovarjal in pojasnjeval tisto ceno, ki je glede na konkurenčne ponudbe najugodnejša. S tem je upravni organ kršil postopkovne določbe, saj postopka ni izvedel v skladu s temeljnimi načelom transparentnosti, po predpisanem postopku v skladu z ZJZP in ZJN-3. Enako napako je izbrani ponudnik naredil tudi pri ponudbeni ceni za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov. Izbrani ponudnik je v tabeli na obrazcu OBR-II/4 navedel strošek za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v višini 37.940,00 EUR, v elaboratu na strani 9 pa v višini 37.000,00 EUR. Navedena razhajanja bi morala strokovna komisija pred izdajo končnega poročila nedvomno uvideti, saj se navedeni podatki in izračuni neposredno nanašajo in so podlaga za izračun cene za posodo, ki predstavlja merilo za izbor najugodnejšega ponudnika in izbranega ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka, saj pri izračunih in vpisanih vrednostih ter cene v EUR/kg ne gre za očitno računsko napako, ki bi jo bilo mogoče na podlagi ZJZP popraviti ali spremeniti v smislu dopolnitve ponudbe. V sled navedenega bi morala strokovna komisija ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna, izbrani ponudnik pa ponudbe ni pripravil z zahtevano skrbnostjo, iz ponudbe ni mogoče ugotoviti, da gre za očitno računsko napako v smislu četrtega odstavka 54. člena ZJZP ali ZJN-3, saj je ponudnik A. d.o.o. ponudil tri različne cene za enoto za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, zato bi jo strokovna komisija na podlagi drugega in tretjega odstavka 54. člena ZJZP in šestega ter sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 morala izločiti iz nadaljnje obravnave.

8. Glede neusklajenosti ponudbe izbranega ponudnika tožnika opozarjata, da je izbrani ponudnik v elaboratu in programu ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami navedel drugačne količine odpadkov, ki jih bo odložil, od tistih, ki jih bo navedel v ponudbi v OBR-II/4, kar pomeni, da ne bo odložil 12,73 % odpadkov, ampak 14,23 %. S tem posledično bi morala skupna ponudba tožnikov dobiti točke po tem kriteriju namesto skupne ponudbe izbranega ponudnika. Tožnika sta v svoji končni ponudbi sledila določilom zakonodaje in količino zbranih kosovnih odpadkov upoštevala pri količinah za obdelavo ter tako izračunala, da bo odstotek odpadkov, ki jih bo ponudnik odložil 11,06 %, kar pomeni, da ponudnik C. d.o.o. in D. d.o.o. po tem merilu kolikor bi izbrani ponudnik sledil zahtevam veljavne okoljevarstvene zakonodaje, razpisne dokumentacije za pripravo končnih ponudb v zvezi s pojasnili in lastnim navedbam celotne ponudbene dokumentacije, ugodnejši od izbranega ponudnika, kar pomeni, da bi skupna ponudba tožnikov namesto ponudnika A. d.o.o. pri merilu dodatni obseg storitev za nižji odstotek odloženih komunalnih odpadkov morala prejeti dodatnih 5 točk. Skupna ponudba izbranega ponudnika pa ne. Glede cene bio razgradljivih odpadkov tožnika navajata, da bi strokovna komisija pri vrednotenju ponudb morala upoštevati tudi ceno 120 l posodo za biološko razgradljive odpadke. Kolikor bi strokovna komisija upoštevala ceno za vse javne službe, katere so bile predmet ponudbe, torej vključno s ceno za 120 l posodo za biološke odpadke, bi ugotovila, da je ponudba tožnikov ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika.

9. V zvezi z neustreznim referenčnim potrdilom tožnika navajata, da je izbrani ponudnik predložil navedeno potrdilo, s katerim dokazuje, da je od leta 2004 do leta 2011 izvajal obvezno gospodarsko javno službo zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Upravni organ bi namreč moral ugotoviti, da izbrani skupni ponudnik za izdajatelja potrdila E. d.o.o. ne more zakonito izvajati obvezne gospodarske javne službe, saj lahko pooblastilo za izvajanje gospodarskih javnih služb na podlagi četrtega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO) ter ZJZP na izvajalca prenese zgolj lokalna skupnost oz. občina, ne pa tudi občinsko komunalno podjetje. Posledično bi izbranemu skupnemu ponudniku mora upravni organ pri merilu izkušnje z opravljanjem javne službe dodeliti 9 in ne 10 točk. 10. Tožena se v odgovoru na tožbo sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe. Glede nedopustnosti dopolnitve ponudbe navaja enako, kot v izpodbijani odločbi. Glede neskladja cen izbranega ponudnika meni, da je cene, ki so bile podane v ponudbi dovoljeno pojasnjevati, ni pa jih dovoljeno spreminjati. Izbrani ponudnik je v svojem odgovoru na ugovor nasprotne stranke celo pojasnil in jih ni spreminjal. Elaborat o oblikovanju cen je priloga za obravnavo cen na Občinskem svetu in ga je dovoljeno s ponudbo uskladiti pred sprejemom na Občinskem svetu. Tožnika si napačno razlagata, da bi morala tožena stranka to ponudbo zavrniti. Tožena stranka bi ponudbo izbranega ponudnika zavrnila, če bi ta spremenil cene, ki jih je podal v svoji ponudbi, tako pa je izbrani ponudnik pojasnjeval, da so te cene točne, in da je prišlo do napake v elaboratu o oblikovanju cen. Glede neusklajenosti izbrane ponudbe glede količin po tem kriteriju tožena stranka meni, da gre za zavezo, ki jo bo moral izbrani ponudnik izpolnjevati ne glede na to, kako je ta odstotek izračunal. Namen tega določila je, da se izbrani ponudnik zavzema in sprejme ustrezne ukrepe, da bo ta razmerja dosegel. Ali je v to količino vključil tudi kosovne odpadke je njegov riziko in ne riziko koncedenta. Glede cene za biološke odpadke tožena stranka meni, da ta cena ni bila merilo za izbor ponudnika, ker kot merilo ni bila določena v razpisni dokumentaciji in je strokovna komisija ni smela uporabiti. V konkretnem primeru to storitev uporabljajo le večstanovanjski objekti, kar predstavlja bistveno manjšo število uporabnikov, saj velika večina uporabnikov v občini biološke odpadke kompostira in niso vključeni v odvoz. Glede neustreznega referenčnega potrdila pa tožena stranka navede, da tudi če tega potrdila ne bi upoštevala, ponudba tožeče stranke ne bi bila najugodnejša, saj bi izbrana ponudba dobila le 1 točko manj razlike, med njima pa je 4, 26 točk. 11. Stranka z interesom se v celoti sklicuje na svoje navedbe v postopku podelitve koncesije podane v pojasnilih in pripombah z dne 15. 6. 2017 in odgovoru na pritožbo z dne 28. 8. 2017. V celoti soglaša z vsemi razlogi, iz katerih je tožena stranka oz. koncendent zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo o izbiri koncesionarja za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Kungota. Navaja, da je na podlagi sklepa o priznanju sposobnosti z dne 22.11.2016 bila tako stranki z interesom kot tudi tožeči stranki priznana sposobnost za nadaljevanje postopka konkurenčnega dialoga za podelitev koncesije, prav tako pa posledično tudi, da imata oba prijavitelja ustrezne tehnične zmogljivosti za izvajanje razpisanih storitev. Ob enem je stranka z interesom v svoji ponudbi v skladu s 13. členom Navodil, predložila tudi izvedbeni program izvajanja javne službe ravnanja z odpadki na območju Občine Kungota. Slednjega je predložila že v prvi fazi postopka. Koncedent je s tem, ko je A. d.o.o. pozval k dopolnitvi ponudbe s programom ravnanja z odpadki, ki jo je ta predložila že v prvi fazi razpisa, kot izvedbeni program postopala pravno korektno v skladu z določili ZJZP. Koncedent je, ko je ponudnika A. pozval k dopolnitvi ponudbe z ravnanjem upoštevaje odločbo tretjega in tretjega odstavka 54. člena ZJZP ravnal v smislu spoštovanje temeljnih načel, s čimer toliko bolj sledi v smislu podelitve koncesije za izvajanje gospodarske javne službe, kjer je temeljno vodilo varovanje javnega interesa. Dopolnitev ponudbe ponudnika A. d.o.o. na poziv tožene stranke tako ni bila v nasprotju z zakonodajo, saj slednje v nobenem primeru ni vplivalo na vsebino ponudbe in razvrščanje posamezne ponudbe v skladu s postavljenimi merili za izbor. Obenem pa ponudnik A. d.o.o. z dopolnitvijo tudi ni spreminjal dokumenta iz vloge, ki bi karkoli vplivali na vrednotenje vloge. Tehnično sposobnost izvajanja javne službe je izbrani ponudnik izkazal tudi že v prvi fazi konkurenčnega dialoga. Glede referenčnega potrdila stranka z interesom navaja, da je E. d.o.o. izvajanje in zbiranje prevoza komunalnih odpadkov javne gospodarske službe za Občino Slovenska Bistrica s pogodbo prenesla v izvajanje podjetju A. d.o.o., kar pomeni, da je lokalna skupnost oz. občina spoštovala in delovala v skladu s četrtim odstavkom 149. člena ZVO. Meni, da je tožena stranka izvedla postopek podelitve koncesije v skladu z določili ZJZP in merili določenimi v javnem razpisu.

12. Tožeča stranka s pripravljalno vlogo odgovarja na navedbe odgovora na tožbo tožene stranke in stranke z interesom ter povzema že dosedanje navedbe v tožbi.

13. Tožba je utemeljena.

14. V obravnavani zadevi je sporna pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke o zavrnitvi tožnikove ponudbe na javni razpis po postopku konkurenčnega dialoga, v skladu z 46. členom ZJZP, za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja določenih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Kungota.

15. ZJZP v prvem odstavku 46. člena določa, da se za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva uporabi za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, postopek konkurenčnega dialoga. Prav tako Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kungota (v nadaljevanju Odlok), določa, da se za izbiro koncesionarja uporabi postopek konkurenčnega dialoga (22. člen Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja - v nadaljevanju Uredba). V skladu z Odlokom se za vprašanja, ki se nanašajo na izvedbo postopka izbire koncesionarja, ki niso urejena z Odlokom, se uporabljajo določila ZJZP in smiselno ZJN-3. 16. V prvi fazi konkurenčnega dialoga, se v skladu s pogoji, navedenimi v javnem razpisu, izbere kandidate, s katerimi se v drugi fazi vodi dialog. S sklepom o priznanju sposobnosti z dne 22. 11. 2016 je tožena stranka, tako tožeči stranki in stranki z interesom priznala sposobnost za nadaljevanje postopka konkurenčnega dialoga za podelitev koncesije, kar je podlaga za drugo fazo vodenja konkurenčnega dialoga. V tem dialogu lahko javni partner z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih projekta javno-zasebnega partnerstva ter rešitve po potrebi med seboj primerja.

17. Med konkurenčnimi dialogi mora občina zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh kandidatov (peti odstavek 22.člena Uredbe). Navedeno določa tudi šesti odstavek 46. člena ZJZP. V skladu z namenom konkurenčnega dialoga in vidika enakopravnega obravnavanja, je utemeljen ugovorni razlog tožnikov, da strokovna komisija ne bi smela dopustiti ponudniku A. d.o.o. dopolniti ponudbo, ker to pomeni spremembo ponudbe in nedovoljeno dopolnitev ponudbe. Navodila, ki so del razpisne dokumentacije, v 10. členu jasno določajo, da morajo ponudniki predložiti elaborat o oblikovanju cen v skladu z Uredbo. Ugovor je bil zavrnjen iz razloga, ker navedeno ne vpliva na razporeditev ponudnika po merilih iz razpisne dokumentacije, vendar za slednje ni bilo obrazložitve in zakonske utemeljitve.

18. Komisija sme zahtevati od kandidatov pojasnila, da bi si pomagala pri pregledu, primerjavi in vrednotenju vlog. Pri tem pa ne sme dovoliti, da bi kandidat dopolnjeval ali kakorkoli spreminjal svojo vlogo. Posebej ne sme dovoliti, da bi spreminjal tiste dokumente iz vloge, ki vplivajo na vrednotenje vloge posameznega kandidata (sprememba predmeta, cena in druga merila), v skladu z drugim odstavkom 54. člena ZJZP. Komisija sme zahtevati le take dopolnitve vlog, s katerimi se odpravijo manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije, in ki v nobenem primeru ne vplivajo na vsebino vloge in ocenjevanje ter razvrščanje posamezne vloge skladno s postavljenimi merili za izbor izvajalca javno-zasebnega partnerstva (tretji odstavke 54. člena ZJZP). Upravni organ, je zgolj pavšalno brez zakonske podlage pojasnil, da predložitev Programa ravnanja z ločenimi frakcijami in elaborat o oblikovanju cen, nimata vpliva na razporeditev ponudnika po merilih iz razpisne dokumentacije.

19. Izbrani ponudnik je predložil elaborat o oblikovanju cen, na katerem po mnenju tožnikov predračunske cene odstopajo od cen, ki jih je ponudnik navedel v svoji ponudbi. Prvostopenjski organ je izpodbijani odločbi navedel, da gre za nepomembna odstopanja, ki nimajo vpliva na razvrstitev ponudbe po ceni oz. na samo točkovanje po tem kriteriju. Kakšna so ta odstopanja in zakaj so nepomembna za samo izbiro ni pojasnil. Navedeno velja tudi v zvezi z odstopanjem glede drugačne količine odpadkov, ki jih bo izbrani ponudnik odložil, od tistih, ki jih je navedel v ponudbi.

20. V skladu z Odredbo (sedmi odstavek 22. člena) sme tožena stranka od kandidata, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, zahtevati, da pojasni nekatere elemente svoje ponudbe ali pa potrdi zaveze, podane v svoji ponudbi, če pojasnilo ali potrditev ne pomeni spremembe ponudbe, ki bi povzročila izkrivljanje konkurence oziroma imela diskriminatorni učinek. Treba je namreč izhajati iz namena, zaradi katerega organ lokalne skupnosti podeljuje koncesijo, to pa je zadovoljevanje javnega interesa, v konkretnem primeru čim boljša kakovost storitev uporabnikom na področju zbiranja oz. odlaganja odpadkov.

21. Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravno sodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo na razpisu. Glede na ustaljeno sodno prakso ima tožena stranka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev. Pri tem pa je predmet sodne presoje ali je odločitev o izbiri ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi, ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov.

22. Sodišče ugotavlja, da ni mogoče preizkusiti materialno pravne zakonitosti izpodbijane odločbe, iz razloga, ker je obrazložitev pomanjkljiva. Obrazložitev izpodbijane odločbe je namreč brez zahtevane pravne obrazložitve, saj le navaja določila javnega razpisa oz. razpisne dokumentacije. Po mnenju sodišča, sklicevanje na dele razpisne dokumentacije, ne zadostuje za odločitev o ponudbi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti o izbiri, zato dejansko stanje ni bilo v zadostni meri razjasnjeno in ugotovljeno. Obrazložitev izpodbijane odločbe je torej pomanjkljiva in pavšalna, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso podkrepljeni z materialnimi določili zakona in jih ni mogoče preizkusiti.

23. Na drugačno odločitev sodišča pa navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo s katerimi želi dopolnjevati obrazložitev svoje odločbe, ne morejo vplivati, saj na ta način storjena kršitev pravil postopka ni mogoče sanirati. Po mnenju sodišča tudi niso obrazložene okoliščine, ki imajo podlago v zakonskih in podzakonskih predpisih, ki utemeljujejo zavrnitev ugovorov tožnikov.

24. Izpodbijane odločbe tožene stranke se zaradi tako pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. To pa pomeni, da je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi česar je treba odločbo odpraviti v vsakem primeru (četrti odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

25. V ponovljenem postopku bo morala torej tožena stranka slediti navodilom sodišča ter po proučitvi vseh okoliščin primera ponovno odločiti o zadevi in svojo odločitev natančno obrazložiti z razlogi o odločilnih dejstvih, z navedbo zakonske podlage, za sprejetje ponudbe na obravnavani javni razpis.

26. Glede na to, da je sodišče presodilo, da se odločitev vrne toženi stranki v ponoven postopek, je o zadevi odločilo na seji senata na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 27. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu prvega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 15,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

28. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia